Odpornost bakterij na antibiotike vliva strah v kosti. Superbakterije zahtevajo samo v Evropi več kot 30.000 življenj na leto

Povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo – vse več bakterij je odpornih na antibiotike. Kaj smo storili narobe? Zakaj se vse večkrat zgodi, da antibiotiki ne učinkujejo več? Kakšne bodo posledice in kako lahko ukrepamo? Trd oreh, ki ga bodo v oddaji Ultrazvok skušali streti strokovnjaki iz Slovenije in tujine.

Dr. Stanislav Gobec, profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, opozarja, da je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike problem, ki ogroža vse več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Kje tiči vzrok? Strokovnjaki najpogosteje izpostavljajo prepogosto predpisovanje antibiotikov, vzrok iščejo tudi v neustreznem ravnanju z odpadki in odpadnimi vodami iz bolnišnic ter v nekritični rabi v kmetijstvu, živinoreji, prehrambni industriji, veterini.

»Nastanek odpornosti na protimikrobna zdravila je naraven proces – ko se bakterija razvija, se pojavi tudi njena odpornost proti antibiotikom. Borimo se torej proti nikoli končani evoluciji; vsaka nova generacija bakterij je sposobna razviti neko obliko protimikrobne rezistence. Bitko torej nadaljujemo in iščemo nove poti, s katerimi bi lahko ukanili ta naraven proces razvoja odpornosti na protimikrobna zdravila.« Inženir kemije dr. Rex Clements iz farmacevtskega velikana Sandoz pravi, da v boju proti naraščajoči odpornosti bakterij ne smemo računati le na nove antibiotike in na metode zdravljenja, ki so šele v razvoju. »Zavedam se, da številne družbe veliko vlagajo v raziskave in si prizadevajo, da bi tržišču ponudile nove učinkovine. Med njimi je sicer nekaj zelo obetavnih, vendar bodo bakterije sčasoma tudi proti njim razvile odpornost. Zato se moramo posvetiti že obstoječim antibiotikom in njihovi čim učinkovitejši rabi. Nikakor nas ne smejo zanimati le novi antibiotiki, ampak moramo v kar največji meri izkoristiti te, ki so na voljo.«

Ko se bakterije ujamejo v past

Dr. Rex Clements je o protimikrobnem zdravljenju in odpornosti proti antibiotikom pred časom na sedežu družbe Lek, ki je članica skupine Sandoz, predaval najbolj perspektivnim študentkam in študentom v regiji. Srečanja se je udeležil tudi prof. dr. Hans Uwe Simon z Univerze v Bernu. Opozoril je, da se naš imunski sistem ves čas bori proti nevarnim bakterijam, saj okolje, v katerem živimo, še zdaleč ni sterilno.

Prof. Simon preučuje vlogo belih krvničk – natančneje nevtrofilcev – pri obrambi telesa pred nevarnimi bakterijami. »Nevtrofilci imajo zelo pomembno vlogo pri obrambi proti bakterijam. Brez njih bi ljudje zaradi infekcij kar umrli. Torej morajo za boj proti bakterijskim okužbam pravilno delovati. Dolgo smo bili prepričani, da nevtrofilci »požrejo« bakterije in jih uničijo. Zdaj pa smo odkrili, da jih lahko ubijejo tudi zunaj celice. V ta namen morajo nevtrofilci zgraditi posebne strukture, v katere se bakterije ujamejo. Te tako imenovane zunajcelične pasti sestavljajo beljakovine in mitohondrijska DNK. Nevtrofilce uvrščamo med granulocite, saj vsebujejo granule oziroma zrnca, v katerih so strupeni proteini, ki lahko ubijejo bakterije.«

Brez antibiotikov bi bilo zelo omejeno izvajanje operacij in zdravljenje v bolnišnicah; onemogočeno bi bilo tudi presajanje organov in zdravljenje rakavih obolenj s kemoterapijo.