Poimenovali so jih »berlinski, londonski in düsseldorfski pacient«. Prvi trije znani primeri bolnikov, ki so premagali HIV in ozdraveli

Okužba z virusom HIV in aids že dolgo ne pomenita več smrtne obsodbe. Z natančnimi testi novih generacij lahko virus hitro odkrijemo, s sodobnimi zdravili pa učinkovito zavremo njegovo razmnoževanje in širjenje. Zdaj pa so pojasnjeni tudi prvi trije primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli.

»Čeprav takšno zdravljenje ni ustrezno za 99,99 odstotka ljudi, ki živijo s HIV-om, pa je dokaz, da se lahko človek znebi virusa in se pozdravi,« pojasnjuje infektolog Janez Tomažič, ki je vodilni slovenski strokovnjak na tem področju. »Če pomislite na HIV, se testirajte, to je ključno! Ne iščite izgovorov. Testirajte se, vse ostalo bomo storili mi!« svetuje. V Sloveniji je zdravljenje HIV-a/aidsa dostopno in krito iz zdravstvenega zavarovanja.

Podrobnosti in širšo sliko predstavljata infektolog prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in sociolog mag. Miran Šolinc iz nevladne organizacije Društvo ŠKUC.

Berlinski, londonski in düsseldorfski pacient

V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »berlinski, londonski in düsseldorfski pacient«. To so prvi trije znani primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. Čeprav takšno zdravljenje pride v poštev le v zelo redkih primerih, vliva upanje, da bosta HIV in aids v ne več tako daljni prihodnosti za vedno premagana. Gre za splet nesrečnih in srečnih okoliščin. Ko so moški zboleli za limfomom, rakom limfatičnega sistema, so jih zdravili s presaditvijo kostnega mozga darovalcev z redko gensko mutacijo, ki preprečuje okužbo celic s HIV-om. S tem zahtevnim posegom zdravniki niso ustavili le raka, ampak tudi virus HIV.

Nova odkritja in sodobni terapevtski pristopi so, kot pravi sociolog Miran Šolinc, povečali pričakovanja in cilje glede prihodnosti odkrivanja ter zdravljenja okužbe z virusom HIV. »Prizadevati si moramo za normalizacijo HIV-a in tudi širše. Da se bodo ljudje redno testirali, zdravili spolno prenosljive okužbe; poskrbeti moramo, da bodo imeli zadovoljivo spolnost in srečno življenje. Mislim, da bomo kmalu imeli zdravilo in tudi cepivo za HIV. Jaz sem optimist – HIV bomo kmalu lahko premagali.«

Prvi od trojice – berlinski pacient – živi brez HIV-a že nekaj več kot deset let, londonski tri leta, düsseldorfskemu pacientu pa so krvotvorne matične celice presadili pred dobrimi štirimi meseci. Po najnovejših podatkih Svetovne zdravstvene organizacije živi po svetu približno sedemintrideset milijonov ljudi, okuženih z virusom HIV. Strokovnjaki predvidevajo, da je v Sloveniji takšnih ljudi nekaj manj kot tisoč, vendar jih med njimi kar približno petina za svojo okužbo ne ve.

Mladi nimajo več strahu in pozabljajo, starejši ne

Vsa ta leta in desetletja je bilo tako rekoč nepredstavljivo, da bodo aktivisti in zdravniki kdaj koli govorili o življenju s HIV-om v povezavi s starostjo oziroma staranjem. »V svojih vrstah imamo nekaj fantov, ki z virusom živijo že več kot petindvajset let. Veseli smo, da so zdravi in da živijo kakovostno življenje, vendar pa prineseta staranje in kronična bolezen – kot je okužba z virusom HIV – tudi določene težave,« pravi Šolinc.

Janez Tomažič prikimava in opozarja. »Z učinkovitim zdravljenjem se je povprečna starost naših pacientov dvignila. Če je bila pred petimi leti okrog štirideset let, je zdaj že blizu petdeset let. Čeprav jih učinkovito zdravimo, so pri njih procesi staranja pospešeni.« Pri ljudeh, ki živijo s HIV-om, namreč hitreje nastopijo ateroskleroza, srčna in možganska kap, pojavijo se določena rakava obolenja, okvarijo se jetra in ledvice, pogosta je osteoporoza. »Pri njih se pojavijo bolezni, ki jih pri staranju sicer pričakujemo, vendar običajno v poznejšem obdobju.«

Čeprav je od prvih opaženih primerov aidsa pri nas minilo že več kot trideset let in se zdaj o okužbi z virusom HIV govori kot o kroničnem obolenju, ki bo v prihodnje tudi ozdravljivo – ko torej po eni strani govorimo o staranju s HIV-om, pa moramo po drugi kljub temu še vedno govoriti tudi o diskriminaciji in stigmi, ki spremljata to bolezen.

Poglejte, imate srečo, saj imate »samo« HIV

Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah ljudi, ki z njim živijo? Doktor Tomažič se proti diskriminaciji in stigmi bori z vsemi razpoložljivimi sredstvi. »S tem sem se v zadnjem obdobju precej ukvarjal, saj mi gre na živce! Danes pacientom rečem: Poglejte, imate srečo, saj imate »samo« okužbo s HIV-om!«

Ljudi, ki živijo z virusom HIV, smo obremenili s težko stigmo, ki s seboj prinaša veliko negativnih posledic: poslabša medosebne odnose, povzroča tesnobnost, depresijo, občutke krivde. Strokovnjaki pravijo, da vstopi stigma v vse razsežnosti človekovega obstoja ter je lahko hujša od same bolezni. Vendar pa okužba z virusom HIV in aids že dolgo ne pomenita več smrtne obsodbe. Z natančnimi testi novih generacij lahko virus hitro odkrijemo, s sodobnimi zdravili pa učinkovito zavremo njegovo razmnoževanje in širjenje. Prvi primeri ozdravljenih bolnikov pa vzbujajo upanje, da bomo HIV in aids nekoč tudi premagali.