Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ne slepimo se: tudi v Sloveniji proti ošpicam nismo povsem varni

09.05.2019


Letos pri nas že sedem novih primerov. Oseba je kužna štiri dni pred pojavom izpuščaja in štiri dni, ko ta že izgine

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se število primerov ošpic po svetu povečuje že tretje leto zapored. Letos o njih poročajo že iz sto sedemdesetih držav. V zadnjem letu dni tako ni evropske države, ki ne bi zabeležila novega primera. Med obolelimi je največ odraslih in mladih, starejših od petnajst let (53%), sledijo štiriletniki in še mlajši otroci (29%). Ošpice povzroča virus in so zelo nalezljive. Najbolj ogroženi so necepljeni posamezniki, skupnosti in skupine. Ker vsak nov izbruh in primer ošpic odpre številna vprašanja, smo pred radijski mikrofon povabili dr. Marto Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po zadnjih primerih obolelih za ošpicami na ljubljanski urgenci se namreč ne moremo slepiti, da smo v Sloveniji proti njim imuni in varni.

Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni. Povzroča jih virus, ki se prenaša po zraku s kužnimi kapljicami; možen, vendar redkejši je posreden prenos preko igrač, kljuk, predmetov.

Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni; lahko pa samo 5 ali celo 18 dni. Pojavi se visoka vročina, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni. Oseba je kužna že štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni, ko ta že izgine. Veliko otrok ošpice preboli brez večjih težav, vendar pa podatki kažejo, da se pri vsakem četrtem ali tretjem lahko pojavijo zapleti – na primer vnetje srednjega ušesa, pljučnica, vnetje možganov. Ošpice so za enega do dva obolela na tisoč lahko celo smrtne.

Poročilo Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC).

Odgovori NIJZ na pogosta vprašanja o ošpicah.


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Ne slepimo se: tudi v Sloveniji proti ošpicam nismo povsem varni

09.05.2019


Letos pri nas že sedem novih primerov. Oseba je kužna štiri dni pred pojavom izpuščaja in štiri dni, ko ta že izgine

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se število primerov ošpic po svetu povečuje že tretje leto zapored. Letos o njih poročajo že iz sto sedemdesetih držav. V zadnjem letu dni tako ni evropske države, ki ne bi zabeležila novega primera. Med obolelimi je največ odraslih in mladih, starejših od petnajst let (53%), sledijo štiriletniki in še mlajši otroci (29%). Ošpice povzroča virus in so zelo nalezljive. Najbolj ogroženi so necepljeni posamezniki, skupnosti in skupine. Ker vsak nov izbruh in primer ošpic odpre številna vprašanja, smo pred radijski mikrofon povabili dr. Marto Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po zadnjih primerih obolelih za ošpicami na ljubljanski urgenci se namreč ne moremo slepiti, da smo v Sloveniji proti njim imuni in varni.

Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni. Povzroča jih virus, ki se prenaša po zraku s kužnimi kapljicami; možen, vendar redkejši je posreden prenos preko igrač, kljuk, predmetov.

Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni; lahko pa samo 5 ali celo 18 dni. Pojavi se visoka vročina, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni. Oseba je kužna že štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni, ko ta že izgine. Veliko otrok ošpice preboli brez večjih težav, vendar pa podatki kažejo, da se pri vsakem četrtem ali tretjem lahko pojavijo zapleti – na primer vnetje srednjega ušesa, pljučnica, vnetje možganov. Ošpice so za enega do dva obolela na tisoč lahko celo smrtne.

Poročilo Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC).

Odgovori NIJZ na pogosta vprašanja o ošpicah.


13.11.2024

Nevrolog: Pri večini glavobolov s slikanjem glave ne odkrijemo ničesar

Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje


06.11.2024

Težave dolgega covida so lahko posledica množice mikroinfarktov

Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov


30.10.2024

Dr. Rijavec: Trideset odstotkov najtežjih alergij na strup čebele ali ose ima genetsko ozadje

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije


23.10.2024

Dr. Michalek: Kronično bolečino v medenici zdravimo s stimulacijo živca

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.


16.10.2024

Bakterija, ki povzroča gastritis, razjedo na želodcu ali dvanajstniku, raka

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti


09.10.2024

Čustvena lakota nas popade, ko smo ranljivi in šibki

Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?


02.10.2024

Osebna izkušnja: Življenje s stomo

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi


25.09.2024

HPV se prenaša hitro, okužba je trdovratna, zdravila ni

Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu


13.09.2024

Zobozdravniki namesto svedrov vedno bolj pogosto uporabljajo laser

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc


28.08.2024

Covid: Vsak tretji okuženi ponovno toži o poslabšanju voha in okusa

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi


20.08.2024

Več kot 90 odstotkov aken lahko uspešno pozdravimo

O negi in zdravljenju aknaste kože


14.08.2024

Kako okrepiti psihično čvrstost

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi


06.08.2024

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.


12.07.2024

Zdravilo, ki topi kilograme

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?


11.07.2024

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin


12.07.2024

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


Stran 1 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov