Letos večji porast primerov bolezni

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da so opazili porast primerov mišje mrzlice. Če imamo običajno v Sloveniji do dvajset primerov letno, so letos že samo do sredine maja obravnavali kar petinsedemdeset bolnic in bolnikov. Med njimi je bilo 59 moških in 16 žensk; največ iz jugovzhodne Slovenije. Oboleli so bili hospitalizirani, umrl ni nihče. Ker se mišja mrzlica lahko nevarno zaplete in konča tudi s smrtnim izidom, v oddaji Ultrazvok tudi o zaščiti pred okužbo.

Mišji mrzlici strokovno rečemo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, saj okužba lahko vodi do odpovedi ledvic. Enega od povzročiteljev bolezni – virus Dobrava – je odkrila sogovornica Tatjana Avšič Županc. Strokovnjaki povzročitelje mišje mrzlice uvrščajo med najnevarnejše viruse. Ti so v slini, urinu in blatu okuženih gozdnih voluharic, miši in drugih malih glodavcev.

Prvi znaki in simptomi mišje mrzlice so običajno zelo splošni, opozarja virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, in prav nič ne kažejo, da gre za bolezen, ki lahko ogrozi človekovo življenje. Doktorica vodi laboratorij, kamor iz vse Slovenije pošiljajo vzorce krvi bolnikov, za katere sumijo, da so zboleli za mišjo mrzlico. Poudarja, da je mišja mrzlica nepredvidljiva bolezen.

Na možnost okužbe z mišjo mrzlico moramo pomisliti ob vsakem delu ali bivanju v naravi. Prav zato strokovnjaki odsvetujejo pitje vode iz izvirov v naravi in poležavanje na golih tleh. Opozarjajo na ustrezno higieno rok in priporočajo uporabo zaščitne maske pri vseh opravilih, kjer je veliko prahu.

Podrobneje: NIJZ