Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skeletne mišice so ključ do zdravja

30.05.2019


»Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju.«

V človeškem telesu je približno 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem se v zadnjih letih vse bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji.

Mišice in sladkorna bolezen

“Petinosemdeset odstotkov ljudi s čezmerno telesno težo ima sladkorno bolezen. Zaradi debelosti imajo v mišicah maščobo, kar slabša njihovo odzivnost na hormon inzulin. Razvije se tako imenovana inzulinska rezistenca, ki onemogoča prevzem in porabo glukoze. Maščobe, ki se je nakopičila v mišicah, se lahko znebimo s telesno dejavnostjo. Dokazano je, da redne vaje zmanjšujejo nakopičeno maščobo in s tem pripomorejo k izboljšanju sladkorne bolezni,” pravi dr. Marc Gilbert iz Francije, ki je predaval in raziskoval na najuglednejših svetovnih univerzah. Opozarja na škodo, ki jo povzroči kopičenje maščevja v mišicah in drugje v telesu. Kadar so mišice in druga tkiva neodzivna oziroma rezistentna na hormon inzulin, se zviša raven sladkorja v krvi – kar pa vodi do nastanka sladkorne bolezni.

Mišice so ustvarjene za gibanje, za dejavnost, za krčenje. “Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju. Vem, da ni lahko, saj vsi veliko raje jemo, posedamo in poležavamo. Sedeč življenjski slog je lažji – lažje je sedeti kot pa migati,” poudarja dr. Gilbert.

Mišice pod mikroskopom

“Večjo površino od skeletnih mišic ima samo še koža. Mišice so tudi zelo dobro prekrvavljene – kapilare iz večjih arterij so med seboj povezane in potekajo skozi mišice. Po njih pridejo hranilne snovi in kisik do mišičnih vlaken. Kri pa po kapilarah tudi odteka. Včasih smo bili prepričani, da se tako iz mišic odstranjujejo samo odpadne snovi, zdaj pa vemo, da se s tem odplavljajo tudi eksosomi. Ti lahko potujejo do drugih organov kot sredstvo in način mišične komunikacije,” pojasnjuje dr. Kathy Myburgh iz Južnoafriške republike.

Prav študije eksosomov so ta hip med najbolj vročimi. Eksosomi so, poenostavljeno povedano, kot zelo, zelo majhne kapljice – njihov premer merimo v nanometrih. Doktorica Myburgh pojasnjuje, da se iz skeletnih mišic izločajo med krčenjem in tudi med počitkom; izločajo jih zdrave in obolele mišice. “Ko se mišica po hudi poškodbi regenerira, morajo biti v proces celjenja vpletene številne celice; med njimi fibroblasti in imunske celice. Mišične celice se morajo z njimi pogovarjati, sporazumevati. Menimo, da so prav eksosomi tisti, s katerimi poškodovana mišica pritegne celice, ki so nujne za uspešno regeneracijo.”

Gibanje, gibanje in še enkrat gibanje

Masa mišic obsega od štirideset do petdeset odstotkov celotne mase povprečnega človeka. Že samo ta podatek kaže na njihov velik pomen – mišice s krčenjem uravnavajo delovanje številnih telesnih procesov in organov. “Ni dvoma, da redna telesna dejavnost ohranja presnovno in tudi fizično kondicijo. Študije so pokazale, da sedeč življenjski slog in telesna nedejavnost vodita do številnih kroničnih bolezni,” poudarja dr. Tomaž Marš. Dodaja, da je zmerna telesna dejavnost, s katero lahko ohranimo zdravje, priporočljiva prav za vsakogar.

S sogovornico in obema sogovornikoma smo se pogovarjali na simpoziju o skeletnih mišicah, ki ga je gostil Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Skeletne mišice so ključ do zdravja

30.05.2019


»Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju.«

V človeškem telesu je približno 700 mišic različnih velikosti in oblik. Med njimi je največ skeletnih mišic, ki so odgovorne za premikanje in gibanje. Vendar pa imajo v telesu še pomembnejšo vlogo, kot smo menili do zdaj. Ob že dokazanih povezavah med redno telesno vadbo, zdravim življenjskim slogom in zdravjem se v zadnjih letih vse bolj jasno kažejo še povezave med mišicami in nekaterimi obolenji.

Mišice in sladkorna bolezen

“Petinosemdeset odstotkov ljudi s čezmerno telesno težo ima sladkorno bolezen. Zaradi debelosti imajo v mišicah maščobo, kar slabša njihovo odzivnost na hormon inzulin. Razvije se tako imenovana inzulinska rezistenca, ki onemogoča prevzem in porabo glukoze. Maščobe, ki se je nakopičila v mišicah, se lahko znebimo s telesno dejavnostjo. Dokazano je, da redne vaje zmanjšujejo nakopičeno maščobo in s tem pripomorejo k izboljšanju sladkorne bolezni,” pravi dr. Marc Gilbert iz Francije, ki je predaval in raziskoval na najuglednejših svetovnih univerzah. Opozarja na škodo, ki jo povzroči kopičenje maščevja v mišicah in drugje v telesu. Kadar so mišice in druga tkiva neodzivna oziroma rezistentna na hormon inzulin, se zviša raven sladkorja v krvi – kar pa vodi do nastanka sladkorne bolezni.

Mišice so ustvarjene za gibanje, za dejavnost, za krčenje. “Zavedati se morate, da teden dni vadbe nikakor ni dovolj. Telesna dejavnost mora postati stalnica v vašem življenju. Vem, da ni lahko, saj vsi veliko raje jemo, posedamo in poležavamo. Sedeč življenjski slog je lažji – lažje je sedeti kot pa migati,” poudarja dr. Gilbert.

Mišice pod mikroskopom

“Večjo površino od skeletnih mišic ima samo še koža. Mišice so tudi zelo dobro prekrvavljene – kapilare iz večjih arterij so med seboj povezane in potekajo skozi mišice. Po njih pridejo hranilne snovi in kisik do mišičnih vlaken. Kri pa po kapilarah tudi odteka. Včasih smo bili prepričani, da se tako iz mišic odstranjujejo samo odpadne snovi, zdaj pa vemo, da se s tem odplavljajo tudi eksosomi. Ti lahko potujejo do drugih organov kot sredstvo in način mišične komunikacije,” pojasnjuje dr. Kathy Myburgh iz Južnoafriške republike.

Prav študije eksosomov so ta hip med najbolj vročimi. Eksosomi so, poenostavljeno povedano, kot zelo, zelo majhne kapljice – njihov premer merimo v nanometrih. Doktorica Myburgh pojasnjuje, da se iz skeletnih mišic izločajo med krčenjem in tudi med počitkom; izločajo jih zdrave in obolele mišice. “Ko se mišica po hudi poškodbi regenerira, morajo biti v proces celjenja vpletene številne celice; med njimi fibroblasti in imunske celice. Mišične celice se morajo z njimi pogovarjati, sporazumevati. Menimo, da so prav eksosomi tisti, s katerimi poškodovana mišica pritegne celice, ki so nujne za uspešno regeneracijo.”

Gibanje, gibanje in še enkrat gibanje

Masa mišic obsega od štirideset do petdeset odstotkov celotne mase povprečnega človeka. Že samo ta podatek kaže na njihov velik pomen – mišice s krčenjem uravnavajo delovanje številnih telesnih procesov in organov. “Ni dvoma, da redna telesna dejavnost ohranja presnovno in tudi fizično kondicijo. Študije so pokazale, da sedeč življenjski slog in telesna nedejavnost vodita do številnih kroničnih bolezni,” poudarja dr. Tomaž Marš. Dodaja, da je zmerna telesna dejavnost, s katero lahko ohranimo zdravje, priporočljiva prav za vsakogar.

S sogovornico in obema sogovornikoma smo se pogovarjali na simpoziju o skeletnih mišicah, ki ga je gostil Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.


13.11.2024

Nevrolog: Pri večini glavobolov s slikanjem glave ne odkrijemo ničesar

Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje


06.11.2024

Težave dolgega covida so lahko posledica množice mikroinfarktov

Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov


30.10.2024

Dr. Rijavec: Trideset odstotkov najtežjih alergij na strup čebele ali ose ima genetsko ozadje

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije


23.10.2024

Dr. Michalek: Kronično bolečino v medenici zdravimo s stimulacijo živca

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.


16.10.2024

Bakterija, ki povzroča gastritis, razjedo na želodcu ali dvanajstniku, raka

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti


09.10.2024

Čustvena lakota nas popade, ko smo ranljivi in šibki

Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?


02.10.2024

Osebna izkušnja: Življenje s stomo

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi


25.09.2024

HPV se prenaša hitro, okužba je trdovratna, zdravila ni

Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu


13.09.2024

Zobozdravniki namesto svedrov vedno bolj pogosto uporabljajo laser

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc


28.08.2024

Covid: Vsak tretji okuženi ponovno toži o poslabšanju voha in okusa

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi


20.08.2024

Več kot 90 odstotkov aken lahko uspešno pozdravimo

O negi in zdravljenju aknaste kože


14.08.2024

Kako okrepiti psihično čvrstost

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi


06.08.2024

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.


12.07.2024

Zdravilo, ki topi kilograme

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?


11.07.2024

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin


12.07.2024

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


Stran 1 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov