Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Voda, voda in še enkrat voda: v vročini pijte tudi, ko še niste žejni
Ob hudi vročini se veliko potimo in zato izgubljamo tekočino. Takrat smo žejni, imamo suha usta, pojavijo se glavobol, tudi vrtoglavica, nato pa slabost, šibkost in utrujenost.
Trije strokovnjaki – diplomirana dietetičarka Katja Simić, specialist internist prof. dr. Bojan Knap (UKC Ljubljana) in zdravnik z urgence doc. dr. Hugon Možina (UKC Ljubljana) – in vedno enak odgovor: voda, voda in še enkrat voda. Seveda je to odgovor na vprašanje, katera pijača je najprimernejša za vroče poletne dni. V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno, saj takrat vodo zelo izgubljamo z znojenjem. Koliko tekočine na dan je treba spiti, da ne nastane dehidracija? Kakšne so lahko posledice? Komu strokovnjaki priporočajo izotonične napitke in zakaj odsvetujejo alkohol, kofein in sladkor? V oddaji Ultrazvok.
Pijte tudi, ko še niste žejni, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, od okolja, gibanja, potenja, zdravstvenega stanja. Ob večji telesni dejavnosti so potrebe po tekočini veliko večje. Odrasel človek naj bi v vročini popil približno dva litra tekočine na dan, ob telesnem naporu pa še več.
Najprimernejše tekočine za žejo so manj sladki naravni sokovi, voda, nesladkani sadni ali zeliščni čaji. Nekateri radi sežejo tudi po izotoničnih napitkih, ki vsebujejo uravnoteženo koncentracijo elektrolitov: natrija, kalija, magnezija … Vročina najbolj prizadene otroke, mladostnike in starejše odrasle, nosečnice in doječe matere ter bolnice in bolnike s kroničnimi obolenji. Na zadosten vnos tekočin morajo biti pozorni še športniki pa tudi delavci, ki delajo na prostem.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Voda, voda in še enkrat voda: v vročini pijte tudi, ko še niste žejni
Ob hudi vročini se veliko potimo in zato izgubljamo tekočino. Takrat smo žejni, imamo suha usta, pojavijo se glavobol, tudi vrtoglavica, nato pa slabost, šibkost in utrujenost.
Trije strokovnjaki – diplomirana dietetičarka Katja Simić, specialist internist prof. dr. Bojan Knap (UKC Ljubljana) in zdravnik z urgence doc. dr. Hugon Možina (UKC Ljubljana) – in vedno enak odgovor: voda, voda in še enkrat voda. Seveda je to odgovor na vprašanje, katera pijača je najprimernejša za vroče poletne dni. V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno, saj takrat vodo zelo izgubljamo z znojenjem. Koliko tekočine na dan je treba spiti, da ne nastane dehidracija? Kakšne so lahko posledice? Komu strokovnjaki priporočajo izotonične napitke in zakaj odsvetujejo alkohol, kofein in sladkor? V oddaji Ultrazvok.
Pijte tudi, ko še niste žejni, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, od okolja, gibanja, potenja, zdravstvenega stanja. Ob večji telesni dejavnosti so potrebe po tekočini veliko večje. Odrasel človek naj bi v vročini popil približno dva litra tekočine na dan, ob telesnem naporu pa še več.
Najprimernejše tekočine za žejo so manj sladki naravni sokovi, voda, nesladkani sadni ali zeliščni čaji. Nekateri radi sežejo tudi po izotoničnih napitkih, ki vsebujejo uravnoteženo koncentracijo elektrolitov: natrija, kalija, magnezija … Vročina najbolj prizadene otroke, mladostnike in starejše odrasle, nosečnice in doječe matere ter bolnice in bolnike s kroničnimi obolenji. Na zadosten vnos tekočin morajo biti pozorni še športniki pa tudi delavci, ki delajo na prostem.
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Neveljaven email naslov