Škiljenje, dioptrija in astigmatizem so med dejavniki tveganja za nastanek slabovidnosti

»K meni v ambulanto sta prišla očka in mamica s triletnim fantkom, pri katerem smo med pregledom odkrili, da slabše vidi. Predpisala sem mu očala. Nekaj mesecev pozneje so se vrnili, vendar takrat z drugim problemom: fantek ni hotel sneti očal; z njimi se je hotel umivati, z njimi je hotel spati,« pripoveduje dr. Alma Kurent, ki v Zdravstvenem domu na Metelkovi v Ljubljani zdravi otroke in mladostnike z očesnimi boleznimi in motnjami vida. Opozarja, da je prav slabovidnost pri otrocih in mladostnikih najpogostejši vzrok za enostransko poslabšanje vida. Čeprav največkrat povzroči le blago znižanje vidne ostrine, lahko vodi tudi do hude izgube vida in slepote.

Slabovidnost prizadene do pet odstotkov otrok in mladih odraslih. Po besedah sogovornice je zdravljenje slabovidnosti učinkovito in uspešno – začeti pa ga je treba čim bolj zgodaj – najbolje še pred otrokovim sedmim, osmim letom starosti. To pa zato, ker se do takrat vidni sistem še razvija. Slabovidnost je lahko enostranska ali obojestranska. Pogostejša je v družinah, v katerih so že slabovidni člani, in med nedonošenčki, dejavniki tveganja za nastanek slabovidnosti so škiljenje, dioptrija, tudi astigmatizem.