Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja
Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Največji primanjkljaj kadra za psihiatrično obravnavo otrok in mladostnikov ter odraslih je v zasavski, pomurski in koroški regiji. V vseh vrstah napotitev – redno, hitro in zelo hitro – čakalne dobe v povprečju presegajo dopustne meje, pove Matej Vinko, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
“Za psihiatra se z napotnico “zelo hitro” čaka nekaj več kot 30 dni, za “hitro” se čaka nekaj več kot 50 dni in za “redno” 80. V Sloveniji imamo nekaj čez 12 psihiatrov na 100 tisoč prebivalcev, na Norveškem jih imajo 50 in na drugi strani v Bolgariji samo sedem.”
Problem nezadostne psihiatrične oskrbe pri nas je tudi dejstvo, da obstoječi kadri še niso povsod organizirani tako, da bi lahko bili karseda učinkoviti. Rešitev, ki je od sprejetja marca 2018 na dlani in se ponekod že izvaja, je zapisana v Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–28. Ta zajema celostno skrb države na področju duševnega zdravja in upošteva tudi druge razpoložljive kadre, ki morajo biti vključeni v ta sistem, opozarja dr. Vesna Švab, dr. med., spec. psih., predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje.
“Na terenu niso samo psihiatri in klinični psihologi, ampak tudi medicinske sestre, socialni delavci, delovni terapevti … Povezati te poklicne skupine je ključno.”
“Korakamo veliko hitreje, kot smo mislili, da bomo korakali,” pravi Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Do konca leta naj bi pri nas tako delovalo približno deset centrov duševnega zdravja za otroke in mladostnike ter deset za odrasle.
Podpredsednik Slovenskega združenja za duševno zdravje Edo Belak: “Člani timov povedo, da so prišli do ljudi, ki so imeli “zastarelo” shizofrenijo. Ker enostavno niso imeli dostopa do storitev in niso imeli možnosti, da bi se s komer koli posvetovali, se zdravili. In so jih našli.”
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja
Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Največji primanjkljaj kadra za psihiatrično obravnavo otrok in mladostnikov ter odraslih je v zasavski, pomurski in koroški regiji. V vseh vrstah napotitev – redno, hitro in zelo hitro – čakalne dobe v povprečju presegajo dopustne meje, pove Matej Vinko, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
“Za psihiatra se z napotnico “zelo hitro” čaka nekaj več kot 30 dni, za “hitro” se čaka nekaj več kot 50 dni in za “redno” 80. V Sloveniji imamo nekaj čez 12 psihiatrov na 100 tisoč prebivalcev, na Norveškem jih imajo 50 in na drugi strani v Bolgariji samo sedem.”
Problem nezadostne psihiatrične oskrbe pri nas je tudi dejstvo, da obstoječi kadri še niso povsod organizirani tako, da bi lahko bili karseda učinkoviti. Rešitev, ki je od sprejetja marca 2018 na dlani in se ponekod že izvaja, je zapisana v Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–28. Ta zajema celostno skrb države na področju duševnega zdravja in upošteva tudi druge razpoložljive kadre, ki morajo biti vključeni v ta sistem, opozarja dr. Vesna Švab, dr. med., spec. psih., predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje.
“Na terenu niso samo psihiatri in klinični psihologi, ampak tudi medicinske sestre, socialni delavci, delovni terapevti … Povezati te poklicne skupine je ključno.”
“Korakamo veliko hitreje, kot smo mislili, da bomo korakali,” pravi Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Do konca leta naj bi pri nas tako delovalo približno deset centrov duševnega zdravja za otroke in mladostnike ter deset za odrasle.
Podpredsednik Slovenskega združenja za duševno zdravje Edo Belak: “Člani timov povedo, da so prišli do ljudi, ki so imeli “zastarelo” shizofrenijo. Ker enostavno niso imeli dostopa do storitev in niso imeli možnosti, da bi se s komer koli posvetovali, se zdravili. In so jih našli.”
Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov