Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z odkritjem slovenskih raziskovalcev do hitro delujočih antidepresivov
Izboljšanje depresije v dveh urah – sliši se kot oglasno sporočilo in znanstvena fantastika. A depresija je preveč huda bolezen in Ultrazvok preveč resna oddaja, da vam ne bi postregli z relevantnimi podatki. V javnosti namreč še vedno odmeva odkritje slovenskih znanstvenikov, ki bo utrlo pot hitro delujočim antidepresivom.
Psihiatri so prvi opazili, kako na bolnike s hudo obliko depresije učinkuje zdravilo ketamin. Ker je depresija duševna motnja, ki jo strokovnjaki povezujejo s spremembami v možganih, ne preseneča, da so raziskovalci odgovor, kako ketamin izboljša zdravstveno stanje bolnikov z demenco, iskali in našli v možganih. V laboratoriju, ki ga na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi akad. prof. dr. Robert Zorec, so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in biomedicinskim centrom Celica prvi odkrili mehanizem, s katerim so pojasnili delovanje ketamina v možganih. S tem so odprli pot razvoju hitro delujočih antidepresivov. Več kot vemo o ketaminu, večje je pričakovanje bolnikov, njihovih bližnjih in tudi zdravstvenih delavcev, prikimava psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje
Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za depresijo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Po podatkih študije, ki so jo opravili raziskovalci Medicinske fakultete v Ljubljani, oboleva za depresijo 14.5 odstotka odraslih Slovenk in Slovencev. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Z odkritjem slovenskih raziskovalcev do hitro delujočih antidepresivov
Izboljšanje depresije v dveh urah – sliši se kot oglasno sporočilo in znanstvena fantastika. A depresija je preveč huda bolezen in Ultrazvok preveč resna oddaja, da vam ne bi postregli z relevantnimi podatki. V javnosti namreč še vedno odmeva odkritje slovenskih znanstvenikov, ki bo utrlo pot hitro delujočim antidepresivom.
Psihiatri so prvi opazili, kako na bolnike s hudo obliko depresije učinkuje zdravilo ketamin. Ker je depresija duševna motnja, ki jo strokovnjaki povezujejo s spremembami v možganih, ne preseneča, da so raziskovalci odgovor, kako ketamin izboljša zdravstveno stanje bolnikov z demenco, iskali in našli v možganih. V laboratoriju, ki ga na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi akad. prof. dr. Robert Zorec, so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in biomedicinskim centrom Celica prvi odkrili mehanizem, s katerim so pojasnili delovanje ketamina v možganih. S tem so odprli pot razvoju hitro delujočih antidepresivov. Več kot vemo o ketaminu, večje je pričakovanje bolnikov, njihovih bližnjih in tudi zdravstvenih delavcev, prikimava psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje
Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za depresijo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Po podatkih študije, ki so jo opravili raziskovalci Medicinske fakultete v Ljubljani, oboleva za depresijo 14.5 odstotka odraslih Slovenk in Slovencev. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj.
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov