Listerija je manj znana, veliko bolj poznamo salmonelo. Slednja ogroža vse, listerija pa starejše, nosečnice, dojenčke in ljudi s kroničnimi boleznimi

Na to, da smo se zastrupili s hrano, nas opozorijo krči v trebuhu, driska, mrzlica, povišana telesna temperatura in bruhanje. Strokovnjaki poznajo že več kot 250 različnih bolezni, ki se prenašajo s hrano; med njimi so najpogostejše okužbe. Te povzročajo paraziti, virusi ali bakterije. V tokratnem Ultrazvoku podrobneje o okužbi s salmonelo in listerijo. Okužbe z obema bakterijama v Sloveniji skrbno spremlja specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po besedah sogovornice se z listerijami in salmonelami najpogosteje okužimo ob zaužitju nepravilno obdelane in pripravljene hrane.

Listerija je zelo razširjena paličasta bakterija. V naravi jo najdemo v vodah in odplakah, tudi na rastlinah: na sadju, zelenjavi. Prisotna je v prebavilih in v blatu okuženih živali ter ljudi. Okužbo z listerijami imenujemo listerioza. Uvrščamo jo med zoonoze, za katere je značilno, da se iz živali prenašajo na ljudi. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da za listeriozo zbolevajo ljudje po vsem svetu. Najbolj tvegana živila za okužbo z listerijo so surovo mleko in mlečni izdelki; na primer mehki siri iz toplotno neobdelanega mleka. Vir okužbe sta lahko surova in slabo oprana zelenjava ter sadje. Tveganje predstavlja surovo in toplotno nezadostno obdelano meso in poltrajni suhomesni izdelki, prav tako tudi surove in prekajene ribe (karpačo, biftek, suši).

Okužba s salmonelo – salmoneloza – je nalezljiva črevesna bolezen. Okužimo se lahko, kadar surovega mesa (še posebej perutnine) ali pa jajc pred zaužitjem toplotno ne obdelamo dobro. Salmonele se širijo tudi s stikom z okuženimi ljudmi. Okužba pogosto poteka brez znakov, pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Pojavi se lahko driska, vodena ali krvava s sluzjo, bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura. Pri večini obolelih težave izzvenijo v nekaj dneh.