Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odkrito in brez zadrege o težki Crohnovi bolezni
Mateja Saje živi s Crohnovo boleznijo že več kot tri desetletja. Za njo so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij. Kljub bolezni živi aktivno in ostaja optimistična, saj so v zadnjih letih k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja zelo prispevala sodobna biološka zdravila. Po besedah dr. Davida Drobneta s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana najbolj verjeten vzrok za Crohnovo bolezen tiči v prehrani sodobnega človeka. Na zatožni klopi so konzervansi, svoje prispeva tudi genetika. Crohnova bolezen je avtoimunska bolezen.
Pri Crohnovi bolezni imunski sistem napade celice prebavil. Najbolj pogosto sta prizadeta tanko in debelo črevo. Zaradi vnetja črevesne stene se pojavijo bolečine v trebuhu, hujšanje, blato je mehkejše, vodeno ali krvavo. Crohnova bolezen je kronična; obdobjem izboljšanja lahko sledijo poslabšanja z zapleti. Dr. Drobne opozarja, da obolenje prizadene ljudi v najbolj občutljivem obdobju, ko vstopajo v svet odraslosti in si ustvarjajo družine.
Mateja Saje se je morala po četrti operaciji invalidsko upokojiti. Danes vodi Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, ki združuje bolnike s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Opozarja, da kronična vnetna črevesna bolezen, ne sme ostati skrita bolezen. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji okoli 7000 bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Za njo pa vsako leto na novo zboli kar med 300 in 400 ljudi.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Odkrito in brez zadrege o težki Crohnovi bolezni
Mateja Saje živi s Crohnovo boleznijo že več kot tri desetletja. Za njo so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij. Kljub bolezni živi aktivno in ostaja optimistična, saj so v zadnjih letih k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja zelo prispevala sodobna biološka zdravila. Po besedah dr. Davida Drobneta s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana najbolj verjeten vzrok za Crohnovo bolezen tiči v prehrani sodobnega človeka. Na zatožni klopi so konzervansi, svoje prispeva tudi genetika. Crohnova bolezen je avtoimunska bolezen.
Pri Crohnovi bolezni imunski sistem napade celice prebavil. Najbolj pogosto sta prizadeta tanko in debelo črevo. Zaradi vnetja črevesne stene se pojavijo bolečine v trebuhu, hujšanje, blato je mehkejše, vodeno ali krvavo. Crohnova bolezen je kronična; obdobjem izboljšanja lahko sledijo poslabšanja z zapleti. Dr. Drobne opozarja, da obolenje prizadene ljudi v najbolj občutljivem obdobju, ko vstopajo v svet odraslosti in si ustvarjajo družine.
Mateja Saje se je morala po četrti operaciji invalidsko upokojiti. Danes vodi Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, ki združuje bolnike s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Opozarja, da kronična vnetna črevesna bolezen, ne sme ostati skrita bolezen. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji okoli 7000 bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Za njo pa vsako leto na novo zboli kar med 300 in 400 ljudi.
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Neveljaven email naslov