Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja
Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot sto milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Presaditev roženice je učinkovita operacija, ki se le redko zaplete z zavrnitvijo presajenega tkiva. Oko je namreč imunsko priviligirano, pojasnjuje dr. Zala Lužnik, saj v roženici ni žilja; posebne obrambne celice v tekočini, ki obliva roženico, zavrnitev celo preprečujejo. Prav zato so neuspele presaditve za raziskovalce toliko večji izziv.
Dr. Zala Lužnik se je pred kratkim vrnila z dvoletnega izobraževanja v Združenih državah Amerike. Zdaj načrtuje, da bi v letu dni na Očesni kliniki v Ljubljani zaključila študij oftalmologije in postala specialistka okulistka. Zala Lužnik prihaja iz Slovenj Gradca. Profesorji Zorec, Jerala in Hawlina so usmerjali njeno študijsko pot v Ljubljani, profesor Dana pa zadnji dve leti na Harvardu v Združenih državah Amerike. Njeno raziskovalno delo ni ostalo neopaženo. Pred kratkim je v hudi mednarodni konkurenci prejela nagrado farmacevtske družbe Medis.
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja
Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot sto milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Presaditev roženice je učinkovita operacija, ki se le redko zaplete z zavrnitvijo presajenega tkiva. Oko je namreč imunsko priviligirano, pojasnjuje dr. Zala Lužnik, saj v roženici ni žilja; posebne obrambne celice v tekočini, ki obliva roženico, zavrnitev celo preprečujejo. Prav zato so neuspele presaditve za raziskovalce toliko večji izziv.
Dr. Zala Lužnik se je pred kratkim vrnila z dvoletnega izobraževanja v Združenih državah Amerike. Zdaj načrtuje, da bi v letu dni na Očesni kliniki v Ljubljani zaključila študij oftalmologije in postala specialistka okulistka. Zala Lužnik prihaja iz Slovenj Gradca. Profesorji Zorec, Jerala in Hawlina so usmerjali njeno študijsko pot v Ljubljani, profesor Dana pa zadnji dve leti na Harvardu v Združenih državah Amerike. Njeno raziskovalno delo ni ostalo neopaženo. Pred kratkim je v hudi mednarodni konkurenci prejela nagrado farmacevtske družbe Medis.
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Neveljaven email naslov