Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali je povečano pojavljanje sicer redke otroške bolezni mogoče povezati z epidemijo novega koronavirusa?
Dolgo je veljalo, da otroci covid 19 prebolijo brez večjih težav. Zdaj pa zdravniki v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike opažajo povečano število otrok s hudim vnetnim sindromom, ki je podoben Kavasakijevi bolezni, redki otroški bolezni, za katero je značilno vnetje žil. Iz Bergama v Italiji poročajo o kar 30-kratnem povečanju števila primerov tega obolenja. Na sindrom je postala pozorna tudi Svetovna zdravstvena organizacija in ga poimenovala PMID (pediatrični večorganski vnetni odgovor). Francoska tiskovna agencija je poročala, da naj bi zaradi njega že umrlo najmanj pet otrok.
Pri vseh otrocih, ki so jim v Sloveniji dokazali okužbo z novim koronavirusom, je obolenje potekalo v blagi obliki, potrjuje pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin z Infekcijske klinike v Ljubljani. V Sloveniji se je z novim koronavirusom sicer okužilo osem otrok do petega leta starosti in 27 do petnajstega leta. Dr. Plankar Srovin pojasnjuje, da so za vnetni sindrom, ki bi lahko bil povezan s prebolelim covidom pri otrocih, značilni visoka telesna temperatura, izpuščaj, negnojno vnetje oči, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in prizadetost srca. »Tak vnetni sindrom lahko izbruhne tudi več tednov po okužbi s SARS-CoV-2, vendar povezava s covidom 19 še ni dokazana. Predvidevajo, da sindrom povzroči reakcija imunskega sistema na okužbo. V Veliki Britaniji je za sindromom zbolelo kar nekaj otrok, vendar pri nekaterih predhodne okužbe z novim koronavirusom niso dokazali.«
»V zadnjih dveh mesecih smo na naši kliniki zdravili nekoliko več otrok s Kavasakijevo boleznijo – sedem; povprečno jih na leto obravnavamo od 10 do 15. Vendar nihče od njih ni bil pozitiven na novi koronavirus in tudi njihova epidemiološka anamneza je bila negativna. To pomeni, da niso bili v stiku s pozitivnim človekom. Izid bolezni je bil ob ustreznem zdravljenju pri vseh ugoden.«
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ali je povečano pojavljanje sicer redke otroške bolezni mogoče povezati z epidemijo novega koronavirusa?
Dolgo je veljalo, da otroci covid 19 prebolijo brez večjih težav. Zdaj pa zdravniki v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike opažajo povečano število otrok s hudim vnetnim sindromom, ki je podoben Kavasakijevi bolezni, redki otroški bolezni, za katero je značilno vnetje žil. Iz Bergama v Italiji poročajo o kar 30-kratnem povečanju števila primerov tega obolenja. Na sindrom je postala pozorna tudi Svetovna zdravstvena organizacija in ga poimenovala PMID (pediatrični večorganski vnetni odgovor). Francoska tiskovna agencija je poročala, da naj bi zaradi njega že umrlo najmanj pet otrok.
Pri vseh otrocih, ki so jim v Sloveniji dokazali okužbo z novim koronavirusom, je obolenje potekalo v blagi obliki, potrjuje pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin z Infekcijske klinike v Ljubljani. V Sloveniji se je z novim koronavirusom sicer okužilo osem otrok do petega leta starosti in 27 do petnajstega leta. Dr. Plankar Srovin pojasnjuje, da so za vnetni sindrom, ki bi lahko bil povezan s prebolelim covidom pri otrocih, značilni visoka telesna temperatura, izpuščaj, negnojno vnetje oči, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in prizadetost srca. »Tak vnetni sindrom lahko izbruhne tudi več tednov po okužbi s SARS-CoV-2, vendar povezava s covidom 19 še ni dokazana. Predvidevajo, da sindrom povzroči reakcija imunskega sistema na okužbo. V Veliki Britaniji je za sindromom zbolelo kar nekaj otrok, vendar pri nekaterih predhodne okužbe z novim koronavirusom niso dokazali.«
»V zadnjih dveh mesecih smo na naši kliniki zdravili nekoliko več otrok s Kavasakijevo boleznijo – sedem; povprečno jih na leto obravnavamo od 10 do 15. Vendar nihče od njih ni bil pozitiven na novi koronavirus in tudi njihova epidemiološka anamneza je bila negativna. To pomeni, da niso bili v stiku s pozitivnim človekom. Izid bolezni je bil ob ustreznem zdravljenju pri vseh ugoden.«
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
Neveljaven email naslov