Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uspeh operacijske ekipe ljubljanskega Kliničnega centra
Ko so se zdravniki Kliničnega centra v Ljubljani sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Zaradi bolnikovega slabega zdravstvenega stanja je bil klasičen pristop preveč tvegan, pojasnjuje interventni kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico.
Srce je mišica, ki vsako minuto prečrpa najmanj 5 litrov krvi. Kadar srce ne zmore več dovolj učinkovito črpati krvi, govorimo o srčnem popuščanju. Takrat organi ne dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi. Značilni znaki in simptomi srčnega popuščanja so težko dihanje, močno bitje srca ob naporu, otekanje, modrikasta barva ustnic.
O koronarni bolezni govorimo takrat, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Delna zapora koronark povzroči značilno bolečino – angino pektoris; popolna zapora žil, ki oskrbujejo srce, pa vodi v srčni infarkt. Kaj pa povzroči zoženje oziroma stenozo aortne zaklopke, ki je tudi ogrožala bolnikovo zdravje in življenje? Na prvem mestu so starostne spremembe, odgovarja dr. Bunc. Podatki iz literature kažejo, da je zoženje aortne zaklopke najpogostejša bolezen zaklopk in tretja najpogostejša bolezen srca in ožilja: takoj za arterijsko hipertenzijo in koronarno boleznijo.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Uspeh operacijske ekipe ljubljanskega Kliničnega centra
Ko so se zdravniki Kliničnega centra v Ljubljani sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Zaradi bolnikovega slabega zdravstvenega stanja je bil klasičen pristop preveč tvegan, pojasnjuje interventni kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico.
Srce je mišica, ki vsako minuto prečrpa najmanj 5 litrov krvi. Kadar srce ne zmore več dovolj učinkovito črpati krvi, govorimo o srčnem popuščanju. Takrat organi ne dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi. Značilni znaki in simptomi srčnega popuščanja so težko dihanje, močno bitje srca ob naporu, otekanje, modrikasta barva ustnic.
O koronarni bolezni govorimo takrat, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Delna zapora koronark povzroči značilno bolečino – angino pektoris; popolna zapora žil, ki oskrbujejo srce, pa vodi v srčni infarkt. Kaj pa povzroči zoženje oziroma stenozo aortne zaklopke, ki je tudi ogrožala bolnikovo zdravje in življenje? Na prvem mestu so starostne spremembe, odgovarja dr. Bunc. Podatki iz literature kažejo, da je zoženje aortne zaklopke najpogostejša bolezen zaklopk in tretja najpogostejša bolezen srca in ožilja: takoj za arterijsko hipertenzijo in koronarno boleznijo.
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Neveljaven email naslov