Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Mariborska nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan se je specializirala za diagnostiko in zdravljenje multiple skleroze. Njena želja je, da bi našli zdravilo, s katerim bi lahko multiplo sklerozo pozdravili, zdravljenje pa bi imelo kar najmanj stranskih učinkov. Dr. Hojs Fabjan je tudi predavateljica, raziskovalka in predstojnica Klinike za nevrologijo mariborskega Kliničnega centra, ki letos praznuje petdeset let. Na predavanjih, ki so jih pripravili ob častitljivi obletnici, sta sodelovala tudi prof. dr. Paolo Manganotti iz Trsta in prof. dr. Michael Khalil iz Gradca. Oba smo povabili pred mikrofon. Dr. Khalil je poudaril, da zdaj lahko že v krvi najdemo in potrdimo tiste biološke označevalce, ki so značilni za multiplo sklerozo, alzheimerjevo bolezen ali za poškodbo možganov ob možganski kapi. To nam pride zelo prav v vsakdanji klinični praksi.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Mariborska nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan se je specializirala za diagnostiko in zdravljenje multiple skleroze. Njena želja je, da bi našli zdravilo, s katerim bi lahko multiplo sklerozo pozdravili, zdravljenje pa bi imelo kar najmanj stranskih učinkov. Dr. Hojs Fabjan je tudi predavateljica, raziskovalka in predstojnica Klinike za nevrologijo mariborskega Kliničnega centra, ki letos praznuje petdeset let. Na predavanjih, ki so jih pripravili ob častitljivi obletnici, sta sodelovala tudi prof. dr. Paolo Manganotti iz Trsta in prof. dr. Michael Khalil iz Gradca. Oba smo povabili pred mikrofon. Dr. Khalil je poudaril, da zdaj lahko že v krvi najdemo in potrdimo tiste biološke označevalce, ki so značilni za multiplo sklerozo, alzheimerjevo bolezen ali za poškodbo možganov ob možganski kapi. To nam pride zelo prav v vsakdanji klinični praksi.
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov