Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S hudim pomanjkanjem družinskih zdravnikov se soočajo tudi v lenarškem Zdravstvenem domu. Z odhodom dveh zdravnic ostaja brez izbranega zdravnika več kot 3 tisoč bolnikov. Danes je odstopno izjavo podal tudi direktor Zdravstvenega doma Jožef Kramberger. Izjav ne daje, občina Lenart bo nastale razmere poskušala rešiti s podelitvijo koncesij, a se zavedajo, da bo to vse prej kot lahka naloga.
Jožef Kramberger, tudi sam zdravnik družinske medicine, je Zdravstveni dom Lenart vodil 26 let. Odločitev o odstopu je potrdila njegova namestnica Klavdija Dvoršak: »Lahko vam povem, da nas je direktor seznanil s svojim odstopom. S tem je seznanil tudi predsednika sveta zavoda, ki bo ukrepal naprej po veljavni zakonodaji.«
Čeprav uradno razlogi za direktorjev odstop niso znani, naj bi k odločitvi prispevala odhoda kar dveh družinskih zdravnic. Prva v Zdravstvenem domu ne dela od začetka tega meseca, druga ga bo zapustila sredi novembra. Brez zdravnika pa posledično ostaja več kot 2 tisoč bolnikov, ki izpostavljajo: »Ni prijetno, ko moraš nekaj poiskat na novo, težko pa jih je dobit. Ni, ne več kam se naj podaš, še posebej za starejše je to hudo, če nimaš prevoza pa nič«.
Občina Lenart, ki je bila z odhodom zdravnic seznanjena šele pred kratkim, rešitev išče pri koncesionarjih v sosednjih občinah in z razpisom še ene koncesije. Župan Janez Kramberger: »Eno koncesijo, en program bomo dali sosednjima občinama Sv. Ana in Benedikt, vsaka občina ima vsaka pol programa, zdaj jim bomo dali še en program. Razpis, ki ga bomo pa mi dali kot občina Lenart, to bo po sprejetju odloka o podelitvi koncesije, to bo pa takoj, ko bomo dobili soglasje z ministrstva«. Odhodi zdravnikov iz lenarškega
Zdravstvenega doma k zasebnikom zaradi boljšega plačila in pogojev dela sicer niso novost, še dodaja župan: »Jaz upam, da bodo videli tisti, ki so za to odgovorni, ta problem«. In bodo lahko v občini čim prej vzpostavili ambulanto za neopredeljene.
S hudim pomanjkanjem družinskih zdravnikov se soočajo tudi v lenarškem Zdravstvenem domu. Z odhodom dveh zdravnic ostaja brez izbranega zdravnika več kot 3 tisoč bolnikov. Danes je odstopno izjavo podal tudi direktor Zdravstvenega doma Jožef Kramberger. Izjav ne daje, občina Lenart bo nastale razmere poskušala rešiti s podelitvijo koncesij, a se zavedajo, da bo to vse prej kot lahka naloga.
Jožef Kramberger, tudi sam zdravnik družinske medicine, je Zdravstveni dom Lenart vodil 26 let. Odločitev o odstopu je potrdila njegova namestnica Klavdija Dvoršak: »Lahko vam povem, da nas je direktor seznanil s svojim odstopom. S tem je seznanil tudi predsednika sveta zavoda, ki bo ukrepal naprej po veljavni zakonodaji.«
Čeprav uradno razlogi za direktorjev odstop niso znani, naj bi k odločitvi prispevala odhoda kar dveh družinskih zdravnic. Prva v Zdravstvenem domu ne dela od začetka tega meseca, druga ga bo zapustila sredi novembra. Brez zdravnika pa posledično ostaja več kot 2 tisoč bolnikov, ki izpostavljajo: »Ni prijetno, ko moraš nekaj poiskat na novo, težko pa jih je dobit. Ni, ne več kam se naj podaš, še posebej za starejše je to hudo, če nimaš prevoza pa nič«.
Občina Lenart, ki je bila z odhodom zdravnic seznanjena šele pred kratkim, rešitev išče pri koncesionarjih v sosednjih občinah in z razpisom še ene koncesije. Župan Janez Kramberger: »Eno koncesijo, en program bomo dali sosednjima občinama Sv. Ana in Benedikt, vsaka občina ima vsaka pol programa, zdaj jim bomo dali še en program. Razpis, ki ga bomo pa mi dali kot občina Lenart, to bo po sprejetju odloka o podelitvi koncesije, to bo pa takoj, ko bomo dobili soglasje z ministrstva«. Odhodi zdravnikov iz lenarškega
Zdravstvenega doma k zasebnikom zaradi boljšega plačila in pogojev dela sicer niso novost, še dodaja župan: »Jaz upam, da bodo videli tisti, ki so za to odgovorni, ta problem«. In bodo lahko v občini čim prej vzpostavili ambulanto za neopredeljene.
Na mariborski osnovni šoli Bojana Ilicha se je odvilo prvo državno prvenstvo gluhih v pikadu. Udeležilo se ga je 52 tekmovalcev, razdeljenih v 13 ekip iz 9 slovenskih društev. Njihovi predstavniki sporočajo, da je šport invalidov zelo živ, a potrebujejo večjo podporo države.
Mariborski mestni svet bo na ponedeljkovi seji med drugim obravnaval tudi projekt gradnje sončne elektrarne na nekdanjem odlagališču odpadkov na Pobrežju. Gradnjo naj bi izvedle Dravske elektrarne, v zameno za zemljišče pa naj bi ta družba poskrbela tudi za sanacijo odlagališča, ki bi ga v nasprotnem primeru morala urediti občina.
Paliativna oskrba je celostna oskrba bolnikov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi in vključuje tudi podporo bolnikovim bližnjim. Celostna oskrba pomeni, da ne oskrbujejo samo fizičnih težav, ampak tudi čustvene, duhovne in socialne stiske. Ob robu nedavnega posveta o težkih odločitvah v paliativni oskrbi smo se pogovarjali s strokovnjaki s tega področja.
Vodstvo mariborskega Kliničnega centra se je danes odzvalo na včerajšnji zapis zdravnika mariborskega Urgentnega centra na omrežju X, v katerem je opozoril, da zaradi prostorskih in kadrovskih stisk paciente, primerne za hospitalizacijo, z napotnico »nujno« pošiljajo domov. Ti se po več urah vračajo v bolnišnico in ponovno poskušajo biti sprejeti na zdravljenje. Vodstvo bolnišnice zagotavlja – nihče, kritično bolan ne ostane brez ustrezne oskrbe, priznavajo pa, da je zaradi večjega pritoka bolnikov, na prosto posteljo treba tudi počakati.
Po letih negotovosti se, kot kaže zgodba treh lokalov v lesenih hiškah pod Pohorsko vzpenjačo, končuje. Podjetje, ki ima v lasti hotel Habakuk in tudi večino zemljišča, na katerem stojijo gostilne, ima namreč s tem območjem drugačne načrte.
Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini humanitarne organizacije opozarjajo, da je revnih več, kot kažejo uradne statistike in da se število prosilcev za pomoč kljub spodbudnim gospodarskim kazalnikom ne zmanjšuje. V Sloveniji je po uradnih podatkih pod pragom tveganja revščine lani živelo 264.000 prebivalcev ali 12,7 odstotka ljudi.
To sredo, 16. oktobra, se izteče razpis Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Sklad bo v prihodnjih dveh letih oddal v Mariboru in okoliških občinah približno 50 stanovanj. Na zadnjem razpisu, leta 2022, so prejeli 1106 vlog, dodelili pa 52 stanovanj, kar kaže na to, da je povpraševanje bistveno večje od ponudbe. Sklad, ki ima več kot dva tisoč stanovanj, sicer načrtuje v naslednjih letih nekaj novogradenj v mestu Maribor. Ob tem direktorica Sklada Irena Španinger poudarja, da denarja za investicije ni, zato se bodo morali zadolžiti.
Ob današnji 80-letnici bombardiranja Maribora z okolico, ki je zahtevalo največ življenj, to je okrog 100 civilistov, so v najbolj bombardiranem mestu v Sloveniji in Jugoslaviji, predstavili knjigo Pekel na zemlji in na nebu Saše Radovanoviča. Po oceni zgodovinarja so nad največje mesto ob Dravi med letoma 1944 in 1945 odvrgli 30 tisoč bomb. 3 tisoč je neeksplodiranih in nad številnimi smo zgradili večstanovanjska poslopja in izobraževalne zavode.
V Slovenski Bistrici še zmeraj odmevata razočaranje in nezadovoljstvo ljudi, ki so pred dobrim tednom za vpis osebnega zdravnika v tamkajšnjem Zdravstvenem domu po več urah čakanja na vpis ostali praznih rok. Prepričani so, da vpis ni potekal po pravilih, zato od pristojnih ustanov, na katere so naslovili pritožbo, pričakujejo, da ga bodo razveljavile. Občina Slovenska Bistrica je medtem objavila že tretji razpis za podelitev koncesije družinske medicine.
Vzroke za zrušenje strehe na športni dvorani Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru preteklo sredo strokovnjaki še preiskujejo, škoda na 1200 kvadratnih metrov veliki dvorani pa bo večmilijonska. O obnovi strehe niti ne razmišljajo, ampak o njenem preprojektiranju in praktično novogradnji.
Neveljaven email naslov