Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mariborska univerza je tarča obsežnega kibernetskega napada. Računalniške storitve so delno ali popolnoma nedostopne, kakšna je škoda, ki jo trenutno odpravljajo, pa pristojni še niso pojasnili. Univerza je v stiku z ustreznimi organi in IT-strokovnjaki in se trudi vzpostaviti sistem, potekajo pa tudi intenzivne kriminalistične aktivnosti.
Edino uradno sporočilo, ki smo ga dobili z Univerze v Mariboru, je, da so bili sinoči po 20.00 žrtev obsežnega kibernetskega napada. »Na Univerzi v Mariboru smo bili 23. oktobra 2024 zvečer po 20. uri žrtev obsežnega kibernetskega napada. Smo v stiku z ustreznimi organi in IT-strokovnjaki. Intenzivno se trudimo z vzpostavitvijo sistema, hkrati pa z organizacijo delovnega in pedagoškega procesa. Več informacij v tem trenutku ne moremo dati,« so še sporočili z univerze.
Kakšna je škoda, kdaj bo odpravljena oziroma in ali so na mariborski Univerzi prejeli že prejeli kakšne finančne zahteve hekerjev, še ni znano.
Kot so pojasnili na računalniškem centru univerze, so trenutno delno ali popolnoma nedostopni internet, študentske e-storitve, e-storitve za zaposlene v strokovnih službah, onemogočeni sta domenska prijava v računalnike v predavalnicah in računalniških učilnicah ter prijava v storitve z digitalno identiteto univerze, prav tako pa ni mogoče uporabljati e-poštnih predalov zaposlenih in drugih storitev.
Ob tem so študente in zaposlene obvestili, da bodo zunanje storitve, na primer M365 ali Teams, ostale delujoče do preteka veljavnosti seje. Če uporabniki geslo, uporabljeno pri digitalni identiteti univerze, uporabljajo tudi na drugih storitvah, naj ga tam takoj spremenijo.
Mariborska univerza je tarča obsežnega kibernetskega napada. Računalniške storitve so delno ali popolnoma nedostopne, kakšna je škoda, ki jo trenutno odpravljajo, pa pristojni še niso pojasnili. Univerza je v stiku z ustreznimi organi in IT-strokovnjaki in se trudi vzpostaviti sistem, potekajo pa tudi intenzivne kriminalistične aktivnosti.
Edino uradno sporočilo, ki smo ga dobili z Univerze v Mariboru, je, da so bili sinoči po 20.00 žrtev obsežnega kibernetskega napada. »Na Univerzi v Mariboru smo bili 23. oktobra 2024 zvečer po 20. uri žrtev obsežnega kibernetskega napada. Smo v stiku z ustreznimi organi in IT-strokovnjaki. Intenzivno se trudimo z vzpostavitvijo sistema, hkrati pa z organizacijo delovnega in pedagoškega procesa. Več informacij v tem trenutku ne moremo dati,« so še sporočili z univerze.
Kakšna je škoda, kdaj bo odpravljena oziroma in ali so na mariborski Univerzi prejeli že prejeli kakšne finančne zahteve hekerjev, še ni znano.
Kot so pojasnili na računalniškem centru univerze, so trenutno delno ali popolnoma nedostopni internet, študentske e-storitve, e-storitve za zaposlene v strokovnih službah, onemogočeni sta domenska prijava v računalnike v predavalnicah in računalniških učilnicah ter prijava v storitve z digitalno identiteto univerze, prav tako pa ni mogoče uporabljati e-poštnih predalov zaposlenih in drugih storitev.
Ob tem so študente in zaposlene obvestili, da bodo zunanje storitve, na primer M365 ali Teams, ostale delujoče do preteka veljavnosti seje. Če uporabniki geslo, uporabljeno pri digitalni identiteti univerze, uporabljajo tudi na drugih storitvah, naj ga tam takoj spremenijo.
Na mariborski osnovni šoli Bojana Ilicha se je odvilo prvo državno prvenstvo gluhih v pikadu. Udeležilo se ga je 52 tekmovalcev, razdeljenih v 13 ekip iz 9 slovenskih društev. Njihovi predstavniki sporočajo, da je šport invalidov zelo živ, a potrebujejo večjo podporo države.
Mariborski mestni svet bo na ponedeljkovi seji med drugim obravnaval tudi projekt gradnje sončne elektrarne na nekdanjem odlagališču odpadkov na Pobrežju. Gradnjo naj bi izvedle Dravske elektrarne, v zameno za zemljišče pa naj bi ta družba poskrbela tudi za sanacijo odlagališča, ki bi ga v nasprotnem primeru morala urediti občina.
Paliativna oskrba je celostna oskrba bolnikov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi in vključuje tudi podporo bolnikovim bližnjim. Celostna oskrba pomeni, da ne oskrbujejo samo fizičnih težav, ampak tudi čustvene, duhovne in socialne stiske. Ob robu nedavnega posveta o težkih odločitvah v paliativni oskrbi smo se pogovarjali s strokovnjaki s tega področja.
Vodstvo mariborskega Kliničnega centra se je danes odzvalo na včerajšnji zapis zdravnika mariborskega Urgentnega centra na omrežju X, v katerem je opozoril, da zaradi prostorskih in kadrovskih stisk paciente, primerne za hospitalizacijo, z napotnico »nujno« pošiljajo domov. Ti se po več urah vračajo v bolnišnico in ponovno poskušajo biti sprejeti na zdravljenje. Vodstvo bolnišnice zagotavlja – nihče, kritično bolan ne ostane brez ustrezne oskrbe, priznavajo pa, da je zaradi večjega pritoka bolnikov, na prosto posteljo treba tudi počakati.
Po letih negotovosti se, kot kaže zgodba treh lokalov v lesenih hiškah pod Pohorsko vzpenjačo, končuje. Podjetje, ki ima v lasti hotel Habakuk in tudi večino zemljišča, na katerem stojijo gostilne, ima namreč s tem območjem drugačne načrte.
Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini humanitarne organizacije opozarjajo, da je revnih več, kot kažejo uradne statistike in da se število prosilcev za pomoč kljub spodbudnim gospodarskim kazalnikom ne zmanjšuje. V Sloveniji je po uradnih podatkih pod pragom tveganja revščine lani živelo 264.000 prebivalcev ali 12,7 odstotka ljudi.
To sredo, 16. oktobra, se izteče razpis Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Sklad bo v prihodnjih dveh letih oddal v Mariboru in okoliških občinah približno 50 stanovanj. Na zadnjem razpisu, leta 2022, so prejeli 1106 vlog, dodelili pa 52 stanovanj, kar kaže na to, da je povpraševanje bistveno večje od ponudbe. Sklad, ki ima več kot dva tisoč stanovanj, sicer načrtuje v naslednjih letih nekaj novogradenj v mestu Maribor. Ob tem direktorica Sklada Irena Španinger poudarja, da denarja za investicije ni, zato se bodo morali zadolžiti.
Ob današnji 80-letnici bombardiranja Maribora z okolico, ki je zahtevalo največ življenj, to je okrog 100 civilistov, so v najbolj bombardiranem mestu v Sloveniji in Jugoslaviji, predstavili knjigo Pekel na zemlji in na nebu Saše Radovanoviča. Po oceni zgodovinarja so nad največje mesto ob Dravi med letoma 1944 in 1945 odvrgli 30 tisoč bomb. 3 tisoč je neeksplodiranih in nad številnimi smo zgradili večstanovanjska poslopja in izobraževalne zavode.
V Slovenski Bistrici še zmeraj odmevata razočaranje in nezadovoljstvo ljudi, ki so pred dobrim tednom za vpis osebnega zdravnika v tamkajšnjem Zdravstvenem domu po več urah čakanja na vpis ostali praznih rok. Prepričani so, da vpis ni potekal po pravilih, zato od pristojnih ustanov, na katere so naslovili pritožbo, pričakujejo, da ga bodo razveljavile. Občina Slovenska Bistrica je medtem objavila že tretji razpis za podelitev koncesije družinske medicine.
Vzroke za zrušenje strehe na športni dvorani Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru preteklo sredo strokovnjaki še preiskujejo, škoda na 1200 kvadratnih metrov veliki dvorani pa bo večmilijonska. O obnovi strehe niti ne razmišljajo, ampak o njenem preprojektiranju in praktično novogradnji.
Neveljaven email naslov