Kaj žene države v razvoju v desetmilijardne investicije?

Če so nekoč največje športne dogodke organizirale predvsem bogate zahodne države, danes Mednarodni olimpijski komite in Mednarodna nogometna zveza, ki imata pod svojim okriljem največje in najdražje spektakle, svoje “stranke” iščeta med državami v razvoju in med tistimi, ki se želijo prek športa uveljaviti v mednarodnem prostoru.

Južnoafriška republika je denimo leta 2010 za svoje svetovno prvenstvo porabila okrog 2,5 milijarde evrov. To pa ni bilo še nič v primerjavi z Brazilijo in Rusijo, ki sta bili v svoje prvenstvo pripravljeni investirati že okrog 10 milijard. Po nekaterih napovedih bo še dražje prvenstvo v Katarju čez štiri leta.

Olimpijske igre pa so sploh zgodba zase. So namreč še bistveno dražje od nogometnega mundiala – Peking 2008 je stal okrog 40 milijard evrov, rekorder pa je Vladimir Putin, ki je za zimske igre v Sočiju porabil blizu 50 milijard.

Kje so motivi za takšne velikanske investicije? Kaj prinesejo prebivalstvu in političnemu vodstvu držav prirediteljic? O tem v oddaji V sredo Igor Tominec razpravlja z našimi dopisniki, ki delujejo v Rusiji, na bližnjem vzhodu (Katar) in na Kitajskem. Svoje poglede podajajo Vlasta Jeseničnik, Karmen Švegl in Uroš Lipušček.