Drugi mandat selektorja slovenske hokejske reprezentance je Matjaž Kopitar začel na pripravljalnem turnirju v Liepaji. Dva tedna po nastopu v Latviji bo v oddaji V sredo govoril o načrtih z reprezentanco, ki jo čakajo kvalifikacije za nastop na Zimskih olimpijskih igrah in Svetovno prvenstvo skupine B. V nadaljevanju pogovora z Daretom Ruparjem se bo spomnil tudi svojih igralskih in trenerskih začetkov na Jesenicah. Beseda bo tekla tudi o njegovem slavnem sinu Anžetu Kopitarju.

Selektor slovenske hokejske reprezentance tudi o tem, kako je začel igrati hokej na ledu

Drugi mandat selektorja slovenske hokejske reprezentance je Matjaž Kopitar začel na pripravljalnem turnirju v Liepaji. Dva tedna po nastopu v Latviji je v oddaji V sredo govoril o načrtih z reprezentanco. To poleg kvalifikacij za nastop na zimskih olimpijskih igrah čaka še svetovno prvenstvo skupine B.

“Cilj letošnje sezone je jasen. Če želimo na olimpijske kvalifikacije, moramo februarja odigrati brezhiben turnir na Jesenicah. Če želimo priti v skupino A, pa se moramo približati našemu maksimumu. Ne bom gledal predaleč, najprej bom postavil cilj skušati priti v skupino A. Lagal pa bi, če bi rekel, da ne boli, da mi nikoli ni uspelo obstati v skupini A.”

V nadaljevanju pogovora se je spomnil tudi svojih igralskih in trenerskih začetkov na Jesenicah.

“Imel sem sošolca, ki je tudi sam igral hokej, to je bil Janez Tušar. Po koncu pouka je vsak dan odhajal na trening. Vprašal sem ga kam, kako, zakaj. Potem sem se vpisal tudi jaz in potem je bila zgodba taka, kot je bila. Rad sem hodil na trening. Če je bila potrebna kakšna kazen, je bilo dovolj samo, da so omenili, da ne bom smel na trening. Hitro je bilo vse urejeno.

Beseda je tekla tudi o slavnem sinu Anžetu Kopitarju.

“Anže je bil najraje z mano v garderobi, najraje je opazoval druge igralce, kaj delajo. Ni bil razbojnik, v garderobi je sedel, kamor sem ga posedel. Čakal je, da sem se uredil in sva šla. Vse je požiral z očmi. Potem pa je prišlo obdobje, ko je začel drsati, to zgodbo pa že vsi poznajo. Ne samo jaz, tudi drugi so videli, da je nekaj posebnega.