Mladi prostovoljci Simbioze so danes na  brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji starejše začeli učiti abecedo  uporabe računalnika in interneta. To ni zgolj lepo in koristno; kot kažejo statistični podatki je celo nujno potrebno.

Vodja projekta Raba interneta v Sloveniji na FDV  dr. Vasja Vehovar  ugotavlja, da je Slovenija pri razširjenosti uporabe interneta v okviru držav EU-27 okoli povprečja EU. Izrazito negativno pa odstopa pri uporabi med upokojenimi in neaktivnimi prebivalci.

Le 24 slednjih uporablja internet, medtem ko znaša evropsko povprečje 40 %.

To je eden od številnih podatkov objavljenih med   izsledki  projekta E-kompetentni državljan Slovenije. Temu pa pritrjujejo tudi podatki Statističnega urada Slovenije.  V njihovem poročilu so zapisali, da je  le 14% prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let, uporabnikov  računalnika in le 12% jih uporablja tudi internet.

Glede na razvitost siceršnje uporabe interneta v celotni populaciji je razloge iskati predvsem v dejstvu, da ta populacija ni tako suverena pri uporabi tujih jezikov, kot so mlajši. Poleg tega pa so se  v času tranzicije prav te generacije  množično upokojevale in to še preden so bili prisiljeni na delovnih mestih uporabljati računalnike in IT..

Pravi, da je podobno je tudi v ostalih t.i. tranzicijskih državah, med katerimi se je statistično znašla Slovenija: Romuniji, Bolgariji, na Češkem in tako naprej. Po drugi strani pa ni bilo proaktivnih ukrepov države, ki bi posebno pozornost namenili tej populaciji in poskušali računalniško opismenjevati starejše. To so očitno zaznali tudi prostovoljci in ostali zbrani okrog projekta Simbioza.

V okviru RISa, projekta Raba interneta v Sloveniji, ki poteka na FDV v Ljubljani že vse od leta 1996, so opravili tudi  raziskavo o uporabi  socialnih omrežij v Sloveniji, ki je vključevala več kot tisoč ljudi v starosti od 10 do 83 let in izsledki potrjujejo, da  so ta med Slovenci zelo priljubljena.

Kar 60% anketirancev ima oblikovan profil na vsaj enem od spletnih socialnih omrežij, med temi prevladujejo mlajši, predvsem stari med 16 in 25 let. Med vsemi vprašanimi pa ima le slabega pol odstotka starejših od 51  svoj osebni profil na katerem od socialnih omrežij.

Uporaba interneta za komunikacijske namene in namene informiranja je pri nas relativno visoka, relativno nizek pa je delež uporabnikov, ki se preko interneta neposredno izobražuejo ali iščejo službo oz.  pošiljajo prijavo za službo.

Razveseljiv pa je podatek iz povzetka E-kompetentni državljan,  da je razvitost specifičnih e-kompetenc izrazito nad povprečjem EU v skoraj vseh segmentih razen pri starejših od 55 let. In ti se bodo začeli množično računalniško opismenjevati šele, ko bodo zaznali, da jim raba interneta koristi, podobno kot je to starejša populacija ugotovila, kako koristni in uporabni so mobilni telefoni.