Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi prostovoljci Simbioze so danes na brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji starejše začeli učiti abecedo uporabe računalnika in interneta. To ni zgolj lepo in koristno; kot kažejo statistični podatki je celo nujno potrebno.
Vodja projekta Raba interneta v Sloveniji na FDV dr. Vasja Vehovar ugotavlja, da je Slovenija pri razširjenosti uporabe interneta v okviru držav EU-27 okoli povprečja EU. Izrazito negativno pa odstopa pri uporabi med upokojenimi in neaktivnimi prebivalci.
Le 24 slednjih uporablja internet, medtem ko znaša evropsko povprečje 40 %.
To je eden od številnih podatkov objavljenih med izsledki projekta E-kompetentni državljan Slovenije. Temu pa pritrjujejo tudi podatki Statističnega urada Slovenije. V njihovem poročilu so zapisali, da je le 14% prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let, uporabnikov računalnika in le 12% jih uporablja tudi internet.
Glede na razvitost siceršnje uporabe interneta v celotni populaciji je razloge iskati predvsem v dejstvu, da ta populacija ni tako suverena pri uporabi tujih jezikov, kot so mlajši. Poleg tega pa so se v času tranzicije prav te generacije množično upokojevale in to še preden so bili prisiljeni na delovnih mestih uporabljati računalnike in IT..
Pravi, da je podobno je tudi v ostalih t.i. tranzicijskih državah, med katerimi se je statistično znašla Slovenija: Romuniji, Bolgariji, na Češkem in tako naprej. Po drugi strani pa ni bilo proaktivnih ukrepov države, ki bi posebno pozornost namenili tej populaciji in poskušali računalniško opismenjevati starejše. To so očitno zaznali tudi prostovoljci in ostali zbrani okrog projekta Simbioza.
V okviru RISa, projekta Raba interneta v Sloveniji, ki poteka na FDV v Ljubljani že vse od leta 1996, so opravili tudi raziskavo o uporabi socialnih omrežij v Sloveniji, ki je vključevala več kot tisoč ljudi v starosti od 10 do 83 let in izsledki potrjujejo, da so ta med Slovenci zelo priljubljena.
Kar 60% anketirancev ima oblikovan profil na vsaj enem od spletnih socialnih omrežij, med temi prevladujejo mlajši, predvsem stari med 16 in 25 let. Med vsemi vprašanimi pa ima le slabega pol odstotka starejših od 51 svoj osebni profil na katerem od socialnih omrežij.
Uporaba interneta za komunikacijske namene in namene informiranja je pri nas relativno visoka, relativno nizek pa je delež uporabnikov, ki se preko interneta neposredno izobražuejo ali iščejo službo oz. pošiljajo prijavo za službo.
Razveseljiv pa je podatek iz povzetka E-kompetentni državljan, da je razvitost specifičnih e-kompetenc izrazito nad povprečjem EU v skoraj vseh segmentih razen pri starejših od 55 let. In ti se bodo začeli množično računalniško opismenjevati šele, ko bodo zaznali, da jim raba interneta koristi, podobno kot je to starejša populacija ugotovila, kako koristni in uporabni so mobilni telefoni.
Mladi prostovoljci Simbioze so danes na brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji starejše začeli učiti abecedo uporabe računalnika in interneta. To ni zgolj lepo in koristno; kot kažejo statistični podatki je celo nujno potrebno.
Vodja projekta Raba interneta v Sloveniji na FDV dr. Vasja Vehovar ugotavlja, da je Slovenija pri razširjenosti uporabe interneta v okviru držav EU-27 okoli povprečja EU. Izrazito negativno pa odstopa pri uporabi med upokojenimi in neaktivnimi prebivalci.
Le 24 slednjih uporablja internet, medtem ko znaša evropsko povprečje 40 %.
To je eden od številnih podatkov objavljenih med izsledki projekta E-kompetentni državljan Slovenije. Temu pa pritrjujejo tudi podatki Statističnega urada Slovenije. V njihovem poročilu so zapisali, da je le 14% prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let, uporabnikov računalnika in le 12% jih uporablja tudi internet.
Glede na razvitost siceršnje uporabe interneta v celotni populaciji je razloge iskati predvsem v dejstvu, da ta populacija ni tako suverena pri uporabi tujih jezikov, kot so mlajši. Poleg tega pa so se v času tranzicije prav te generacije množično upokojevale in to še preden so bili prisiljeni na delovnih mestih uporabljati računalnike in IT..
Pravi, da je podobno je tudi v ostalih t.i. tranzicijskih državah, med katerimi se je statistično znašla Slovenija: Romuniji, Bolgariji, na Češkem in tako naprej. Po drugi strani pa ni bilo proaktivnih ukrepov države, ki bi posebno pozornost namenili tej populaciji in poskušali računalniško opismenjevati starejše. To so očitno zaznali tudi prostovoljci in ostali zbrani okrog projekta Simbioza.
V okviru RISa, projekta Raba interneta v Sloveniji, ki poteka na FDV v Ljubljani že vse od leta 1996, so opravili tudi raziskavo o uporabi socialnih omrežij v Sloveniji, ki je vključevala več kot tisoč ljudi v starosti od 10 do 83 let in izsledki potrjujejo, da so ta med Slovenci zelo priljubljena.
Kar 60% anketirancev ima oblikovan profil na vsaj enem od spletnih socialnih omrežij, med temi prevladujejo mlajši, predvsem stari med 16 in 25 let. Med vsemi vprašanimi pa ima le slabega pol odstotka starejših od 51 svoj osebni profil na katerem od socialnih omrežij.
Uporaba interneta za komunikacijske namene in namene informiranja je pri nas relativno visoka, relativno nizek pa je delež uporabnikov, ki se preko interneta neposredno izobražuejo ali iščejo službo oz. pošiljajo prijavo za službo.
Razveseljiv pa je podatek iz povzetka E-kompetentni državljan, da je razvitost specifičnih e-kompetenc izrazito nad povprečjem EU v skoraj vseh segmentih razen pri starejših od 55 let. In ti se bodo začeli množično računalniško opismenjevati šele, ko bodo zaznali, da jim raba interneta koristi, podobno kot je to starejša populacija ugotovila, kako koristni in uporabni so mobilni telefoni.
Si predstavljate slikarje, ki v rokah namesto čopičev držijo meče, ateljeji pa so bili včasih tudi prizorišče umora? Več je Maji Stepančič povedala kustosinja in recenzentka, tudi profesorica na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Petja Grafenauer, ki ima zanimiv poletni knjižni namig.
Koroška je v zadnjih letih postala zelo zanimiva turistična destinacija za gorsko – kolesarske navdušence. Tako imenovanih trailov, urejenih poti, je vedno več, svoje pristavi tudi prelepa narava in bližina slovensko – avstrijske meje, v zadnjih letih pa je destinacija dobila prepoznavnost tudi po zaslugi BLACK HOLE BIKE FESTIVALA – torej, če bi prevedli, kolesarskega festivala Črna luknja, ki se je letos začel v nedeljo, s klasičnim maratonom s startom in ciljem v Črni na Koroškem.
Sezono valovskega namigovanja bo zdaj odprla novinarska kolegica Jela Krečič. Pred kratkim je izdala svoj drugi roman Knjigo drugih. Kot budna spremljevalka fenomenov v popularni kulturi pa Jela Krečič predlaga ogled dveh televizijskih serij.
Čeprav je poletje in večini niti po pomoti misli ne zaidejo na bele strmine, na smuči … no ja, morebiti v zadnjih treh vse prej kot poletnih dneh vsaj pogojno morda, bomo vseeno skočili na Gorenjsko, v Begunje, kjer domuje slovenska tovarna smuči. Elan je v svoji več kot sedemdesetletni zgodovini z inovacijami velikokrat spremenil razvoj smučanja, bil pionir na marsikaterem področju, in očitno se ne misli ustaviti. Prejšnji teden je namreč kot prvi proizvajalec smučarske opreme na svetu odprl vrata svojega alpskega smučarskega muzeja.
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Dolgoletni ptujski sodnik je v študentskih letih zakuhal znamenito afero Bruc, s katero so prekmurski študentje zelo razbesnili takratno oblast. Pri njemu doma na Ptuju smo se pogovarjali o posledicah afere, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje “lükar brez lüka”.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Tudi mladi iz Slovenije so v začetku 70. let potovali po kopnem do Indije. Eden takih je Vojc, ki še vedno potuje tja, a zadnja leta z letalom.
Marko Pogačnik, kipar, ki je med drugim oblikoval slovenski državni grb, se prve polovice 60-ih let spominja kot konfliktnega obdobja, ko se je v Kranju boril s takratno socialistično elito, ki je mlademu umetniku zapirala razstave. Prav zato je skupaj s somišljeniki začel graditi avtonomno samostojno kulturo OHO, ki je na tedanji svet gledala drugače. Pozneje je v Šempasu ustanovil komuno Družina.
Malo drugačna komuna je v začetku sedemdesetih let nastala v študentskem domu nekdanje FSPN. Spominja se Ladislav Močivnik, ki je bil takrat sicer študent psihologije na filozofski fakulteti, a je stanoval v legendarnem študentskem domu za Bežigradom.
Umetnica Duba Sambolec, ki bi jo v preteklosti pri nas težko srečali, saj je živela in ustvarjala predvsem v tujini, še vedno ne razume, kaj je bilo takega v filmu Dušana Makavejeva Misterij organizma, ki se je oblasti zdel »bogokleten«. Da so bili prav hipiji prvi znanilci new agea, pa pravi umetnostna zgodovinarka Goranka Kreačič.
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Spomini in zgodbe o takratnih poletjih, tistih romanjih na morje v najboljših letih. Romance, legende, šepet ozkih morskih ulic.
Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan. S temi besedami ustanovitelja slovenske tovarne smuči, Rudija Finžgarja, se je leta 1945 rodila zadruga iz katere je potem nastala uspešna zgodba. Danes je ta z odprtjem alpskega smučarskega muzeja v Begunjah dobila novo poglavje – na Gorenjsko je ob tej priložnosti prišel tudi legendarni Ingemar Stenmark, ki je sloves slovenskih smuči z izjemnimi uspehi ponesel v svet.
Boris Cavazza je štiri leta preživel na ladji, nima pa nobenega tatuja, morje je prvič okusil v Piranu in v hipu se je spletla posebna vez.
Slavko Ivančič je dekan glasbenoobalnih znanosti in kralj jadranske terase iz osemdesetih let. Slavko Ivančič je prvi glas Kvarnerja, kralj jadranske terase. “Polni smo bili denarja. Frizura, obleke, to je bilo to. Diskoteke so se šele začele, a si moral imeti kvaliteto, ker si celo poletje nastopal na eni terasi.” Ko je začel nastopati s Faraoni, so se zanje potegovali vsi gostinci vzdolž obale. Bend je ostal na terasi, turistke so se menjavale.
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Kako poteka prenos kolesarske Dirke po Sloveniji in kakšne tehnične zmogljivosti zahteva?
Neveljaven email naslov