Ima 45 let. Rodil se je v Salzburgu, odraščal v Londonu, študiral antropologijo in arheologijo na univerzah v Cambridgeu, Tübingenu in Sheffieldu, na univerzah v St. Pöltnu, Kremsu in na Bauhausu v Weimarju predava o filmu in medijih. Je dobitnik številnih nagrad za filme, ki jih je snemal za največje in najuglednejše evropske televizijske hiše.

Zdaj ustvarja filme in predava o raznolikosti, predvsem pa, kako jo “vkalupiti” v evropski duh, včasih je pisal za The Independent in The Guardian. Yoko Ono, George Bush starejši, Mihail Gorbačov, Vaclav Havel, Šimon Perez, Helmut Kohl, Timothy Garton, Vivienne Westwood … je le nekaj imen, ki jih je Frederick Baker v svoji karieri vzel v “intervjujski precep”.

Zanimivo je, pravi, kako se vedno izkaže za pravilno tista oguljena, da so veliki pravzaprav povsem mali. Zato bolj stavi na “malega človeka”. Ki vedno znova dokazuje, da je “velik”.

Je tudi avtor več knjig o srednjeevropski zgodovini in politiki. Balkan je podrobno spoznal, v njem vidi potencial, močno verjame tudi v skupno evropsko prihodnost. Bolj verjame v evropski duh lige prvakov, kot v napovedi nemške kanclerke Angele Merkel o tem, da je večkulturnost pojav za odpis.

Tudi o Sloveniji ima Frederick Baker mnenje. In o nje majhnosti. Na živce mu gre, da se z njo tako obremenjujemo. In si zapiramo priložnosti: “Slovenci ste sami sebi največje breme!”