Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po okupaciji prostora pred ljubljansko borzo so nekateri mediji spregledali sporočilno vrednost in inovativne prakse, s katerimi eksperimentira gibanje 15o. Ploščad pred borzo je v lasti banke, lastnik same Borze pa je avstrijski holding. CEESEG AG je nekakšna avstro-ogrska borza, saj ima poleg »naše« v lasti tudi dunajsko, praško in budipeštansko borzo.
Da je zgodovina ciklična, se najbolj jasno kaže v položaju tistih, ki se pred borzo štejejo med 99%. En odstotek ljudi si lasti kar 38,5 odstotkov svetovnega bogastva. Najrevnejših 67 odstotkov je prisiljeno pobirati le drobtinice, ki padejo z mize – nabere se jih le za 3,3 odstotke svetovnega bogastva.
Med 99% spada tudi Aleš, ki je pred borzo predvsem zaradi še nerojene hčerke, ki jo pričakuje čez 4 mesece. »Da končno lokalno in globalno stopimo skupaj kot ljudje in se začnemo pogovarjat.«
15o oblikujejo zelo različne skupine in posamezniki, ki sproti iščejo skupen jezik. Tudi medgeneracijski. Sedemdesetletnik, ki je velik del življenja posvetil strankarski politiki, v politiki ne vidi več rešitve. Gibanje je prišel podpret iz Pirana.
Prekerna delavka v znanosti Barbara Beznec pravi, da gre pri gibanju bolj za proces kot za dogodek.
“To tukaj, ni ulica. To je mediirano, organizirano, artikulirano. Ko se bo zgodila ulica, bo problem. Zdaj je čas, da se začnejo pogovarjat in razmišljat.”
Da so obrati del življenja, pravi dr. Vito Flaker iz skupine za direktno socialno delo. Do preobrata mora priti tudi v družbi.
“Pojdimo naprej. To kar je, je zanič.”
Trg, ki se je pojavil pred borzo, Vito Flaker primerja s srednjeveškim trgom.
“Na tem trgu je nastala resnična borza. Ne papirja in splošne menjalne vrednosti, ampak uporabnih zadev.”
Pred borzo tudi zadiši po hrani. Za to poskrbi kuhar, ki so ga okradli na vlaku. Če ga ne bi okradli, pravi, bi se odpeljal mimo Ljubljane in ne bi spoznal gibanja, zaradi katerega se je odločil ostati in jim pomagati s svojimi kuharskimi veščinami.
Po okupaciji prostora pred ljubljansko borzo so nekateri mediji spregledali sporočilno vrednost in inovativne prakse, s katerimi eksperimentira gibanje 15o. Ploščad pred borzo je v lasti banke, lastnik same Borze pa je avstrijski holding. CEESEG AG je nekakšna avstro-ogrska borza, saj ima poleg »naše« v lasti tudi dunajsko, praško in budipeštansko borzo.
Da je zgodovina ciklična, se najbolj jasno kaže v položaju tistih, ki se pred borzo štejejo med 99%. En odstotek ljudi si lasti kar 38,5 odstotkov svetovnega bogastva. Najrevnejših 67 odstotkov je prisiljeno pobirati le drobtinice, ki padejo z mize – nabere se jih le za 3,3 odstotke svetovnega bogastva.
Med 99% spada tudi Aleš, ki je pred borzo predvsem zaradi še nerojene hčerke, ki jo pričakuje čez 4 mesece. »Da končno lokalno in globalno stopimo skupaj kot ljudje in se začnemo pogovarjat.«
15o oblikujejo zelo različne skupine in posamezniki, ki sproti iščejo skupen jezik. Tudi medgeneracijski. Sedemdesetletnik, ki je velik del življenja posvetil strankarski politiki, v politiki ne vidi več rešitve. Gibanje je prišel podpret iz Pirana.
Prekerna delavka v znanosti Barbara Beznec pravi, da gre pri gibanju bolj za proces kot za dogodek.
“To tukaj, ni ulica. To je mediirano, organizirano, artikulirano. Ko se bo zgodila ulica, bo problem. Zdaj je čas, da se začnejo pogovarjat in razmišljat.”
Da so obrati del življenja, pravi dr. Vito Flaker iz skupine za direktno socialno delo. Do preobrata mora priti tudi v družbi.
“Pojdimo naprej. To kar je, je zanič.”
Trg, ki se je pojavil pred borzo, Vito Flaker primerja s srednjeveškim trgom.
“Na tem trgu je nastala resnična borza. Ne papirja in splošne menjalne vrednosti, ampak uporabnih zadev.”
Pred borzo tudi zadiši po hrani. Za to poskrbi kuhar, ki so ga okradli na vlaku. Če ga ne bi okradli, pravi, bi se odpeljal mimo Ljubljane in ne bi spoznal gibanja, zaradi katerega se je odločil ostati in jim pomagati s svojimi kuharskimi veščinami.
Radio Slovenija, ki letos praznuje 90 let, ima dva rojstna dneva: 1. septembra in 28. oktobra. Prvi september je bolj družinski praznik, 28. oktober pa protokolarni.
Tatjana Brenčič Okorn je vzgojiteljica, ki že 40 let opazuje in vzgaja otroke. Pravi, da so ti enaki kot pred desetletji, le dojemanje otroka nekoč in danes se je spremenilo. Vzgojiteljica razlaga o socialnih razlikah, besedišču novodobnih otrok in odraščanju v digitalni dobi. Poudarja, da preveč zapletamo. Vsak otrok rabi sprejemanje, ljubezen in varnost, pri vzgoji pa poštenje. “Ne bo ti zameril, če ga boš opozoril, da je nekaj naredil narobe. Ti bo pa zameril, če mu boš rekel, da je neumen ali žleht. Opozoriti moraš na dejanje, ne pa mu lepiti etikete.“
Množica ljudi v Sloveniji prebira knjige v okviru bralne značke za odrasle. Ta se je že tako zlila z vsakdanom knjižnic, da smo pozabili, od kod izvira. Ideja o tem, da bi kakovostne knjige načrtno prebirali tudi odrasli, je pred 18. leti zrasla na zeljniku znane ptujske knjižničarke in pripovedovalke pravljic Liljane Klemenčič. Pravljičarka, ki s svojimi pripovedmi navdušuje tako otroke kot odrasle, je tudi pobudnica projekta Pravljice z jogo. Pred dnevi smo ji postavili izziv, da izlušči nekaj kakovostnih knjig za poletno branje.
Čeprav se nam zdi, da je kajenje v avtu, sploh ob prisotnosti mladoletnikov, le oddaljen spomin na neke druge čase, pa ni tako
Današnji namig na repu poletja vam bo zaupala Maša Pelko, filozofinja, dramatičarka in režiserka, letošnja nagrajenka za najboljšega mladega dramatika na Tednu slovenske drame.
Marcello in Fabrizio sta italijanska študenta medicine, ki sta bila pol leta na študentski izmenjavi v Ljubljani. Pravita, da je Ljubljana skoraj preveč urejena, ljudje pa upoštevamo pravila, kar je ravno obratno od njunega rodnega Palerma na Siciliji. Tam rdeča luč na semaforju ne pomeni nič, prehod za pešce tudi ne, kolesarskih stez pa tudi ne poznajo. Pravita, da je študij medicine v Sloveniji boljši, ker sta se lahko “dotikala pacientov”, v Palermu je namreč poudarek na teoriji, skoraj nič na praksi. Srečali smo ju na poti domov na letališču v Trstu - zakaj nista potovala iz Ljubljane? Ker so povezave z Italijo slabe oziroma jih sploh ni. Več o Sloveniji, Palermu, italijanski desni vladi, zavajajočih zdravstvenih trditvah in o glasbi, zaradi katere smo ju tudi opazili na letališču, saj sta igrala kitaro in prepevala, pa sta povedala v oddaji Prihodi/Odhosi.
Minulo nedeljo je minilo 240 let od prvega vzpona na Triglav in prvopristopniki so takrat Triglavski ledenik zaradi zelene barve firnovega ledu poimenovali zeleni plaz. Na ledeniku so nekoč smučali, tam so prirejali celo republiška smučarska prvenstva. Danes seveda to ni več mogoče, saj se površina ledenika vztrajno manjša. Od prve meritve se je Triglavski ledenik zmanjšal 20-krat po površini in 200-krat po prostornini. V projektu Očistimo gore te dni poteka čistilna akcija ledenika, čisti ga 11 prostovoljcev.
Profesor s katedre za ekologijo in varstvo okolja biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Ivan Kos že od otroštva naprej velik del svojega življenja preživlja tudi v gozdu. Tudi zato svojim študentom predlaga v branje roman Izmael. Gre za prvenec ameriškega pisatelja Daniela Quinna iz leta 1992. Roman je postal svetovna uspešnica in navdih za popularno kulturo. Še pred uradnim izidom je Daniel Quinn prejel štipendijo Teda Turnerja za delo, ki ponuja izvirno in pozitivno rešitev globalnih, še posebej okoljevarstvenih problemov.
Slovenska policija preverja, ali so ljudje dobro opremljeni, se pogovorijo z oskrbniki v kočah, svetujejo in opominjajo. Zadnjih nekaj let opažajo, da hodijo ljudje v gore dobro opremljeni in pripravljeni, še vedno pa se najde kdo, ki želi na Mangart v natikačih. Prav na Mangartu je bila načrtovana ena od zadnjih poletnih preventivnih akcij slovenske policije, druga na Vršiču. Čeprav jo je zagodlo vreme, akciji nista odpadli, saj se najdejo tudi taki, ki si želijo narediti selfi v gorah, pobeljenih s prvim snegom.
Zgodba o neutrudnem češkem tekaču, petkratnem olimpijskem zmagovalcu, ki je med hladno vojno premikal meje železne zavese in povzročal preglavice politikom tako na Zahodu kot na Vzhodu. Žal so bile njegove sanje o prijateljstvu poteptane pod sovjetskimi tanki med invazijo na Češkoslovaško pred 50 leti.
Čeprav je mehanika nikdar ni zanimala in je oče ni prepričal niti v popravljanje kolesa, po poklicu pa je vzgojiteljica, je Marija Lah morala poprijeti za dežnikarski posel. Že skoraj tri desetletja vodi delavnico in trgovinico, brez instagram profila. "Računalnik je čisto zadnja stvar v mojem življenju. Brez mojih rok in brez šivalnega stroja ne gre!"
Kar dva namiga ima za vas stand up komik in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.
Skoraj bi lahko rekli, da že za rep držimo pridevnik “poletni”, v rubriki poletni namig. Danes vam ga bo zaupal stand up komik in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama
Evropska komisija narekuje, da moramo s 1. septembrom opustiti uporabo halogenskih žarnic in jih zamenjati z LED-svetili
Kako se izogniti gnečam pri pridobivanju vozovnice integriranega javnega potniškega prometa?
Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika vam priporoča sprehod ali kolesarjenje ob Kamniški Bistrici.
Sebastian mesec dni potuje po Evropi, končna destinacija je Romunija, iz Slovenije pa je potoval proti Beogradu, udeležil naj bi se namreč festivala trobentačev v Guči. Zdi se mu, da ljudje vedno potujemo v oddaljene dežele, ne da bi se zavedali, da imamo tudi v svoji bližini čudovite kraje. Prihaja iz Bourdeauxa in pravi, da čeprav so vinska dežela, poznajo in pijejo tudi slovenska vina. Učitelj športne vzgoje in trener rokometa se je oglasil v oddaji Prihodi/Odhodi.
Če govorimo o najboljših aktualnih slovenskih pesnikih ne moremo spregledati Esada Babačića. Odrezani od neba je njegova zadnja pesniška zbirka, kjer avtor znova dokazuje, da za nekaj, kar bi bilo lahko zgodba ali cel roman, včasih zadostuje ena sama vrstica. Vseeno pa včasih, svojemu začudenju navkljub, poseže tudi po obširnejših proznih besedilih.
“Sprejemanje preteklosti, soustvarjanje prihodnosti” je krovna tema, pisana druščina iz 27 držav je razpravljala o 14ih izzivih. Od urbanizacije do čebel, od kibernetske varnosti do zmanjševanja porabe alkohola med mladimi, od nelegalne trgovine s človeškimi organi do izkoreninjenja revščine. Čeprav njihove rešitve niso zavezujoče in jih lahko evropski poslanci upoštevajo ali ne, je med udeleženci seje veliko optimizma; ne le glede soočanja s trenutnimi težavami, temveč tudi glede bolj dolgoročne prihodnosti EU.
Ekipa študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani je po skoraj dveh letih dokončala robotsko jadrnico Iris, ki bo v naslednjem letu začela plovbo po Atlantskem oceanu. Z jadrnico tekmujejo na mednarodnem odprtem tekmovanju “Microtransat Challenge”, katerega cilj je prepluti Atlantik z avtonomnim plovilom.
Neveljaven email naslov