Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Tsukubi na Japonskem, v najhitrejšem pospeševalniku delcev na svetu, poteka slovesna otvoritev eksperimenta Belle II. Eksperiment Belle je imel zelo pomembno vlogo pri potrditvi teorije dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko leta 2008.
Slovenci na čelu projekta
Zdaj bodo projekt še nadgradili. Zelo pomembno vlogo pri odmevnih poskusih v fiziki osnovnih delcev pa imajo tudi Slovenci »Z vašimi znanstveniki sodelujemo zelo dobro, pri projektu jih deluje 15,« je povedal Masanori Yamauchi, namestnik direktorja KEK.
Vodja mednarodne raziskovalne skupine je profesor Peter Križan z Instituta “Jožefa Stefana”, ki sodeluje tudi pri današnji slavnostni otvoritvi v Tsukubi na Japonskem: »Gre za enega najpomembnejših eksperimentov v fiziki v zadnjih desetih letih. V pospeševalniku trkamo pozitrone in nevtrone pri energijah, ki so ravno pravšnje, da dobimo pare mezonov B. Na njihovih razpadih lahko študiramo lastnosti reakcij med osnovnimi delci.«
Poleg profesorja Petra Križana, ki je vodja mednarodne raziskovalne skupine, je koordinator fizikalnega programa profesor Boštjan Golob, Samo Korpar pa je vodja detektorskega sklopa. V Tsukubi pa že leta sodelujejo tudi drugi naši fiziki. »Slovenci smo prinesli tudi nekatere nove tehnološke rešitve. Ta trenutek je vroča tema uporaba senzorja, ki smo ga razvili za bistveno izboljšavo v medicinskem slikanju.«
Priložnost za slovensko industrijo
Eksperiment Belle pa poleg tega ponuja priložnost tudi slovenski visokotehnološki industriji. »Predvsem se ponujajo možnosti pri iskanju tehnoloških rešitev in pripravi sestavnih delov eksperimentalne aparature ter opremljanju pospeševalnika. Pri projektu Belle II. že sodelujeta podjetji Instrumentation technologies iz Solkana in CosyLab iz Ljubljane, « je danes za Val 202 povedal prof. Peter Križan.
Priložnosti se ponujajo tudi na področju prenosa znanja pri t.i. Grid tehnologijah v računalništvu, v Sloveniji tako že deluje računalniška gruča SiGNET.
Pospeševalnik SuperKEKB (projekt japonske vlade v vrednosti okoli 250 mio EUR) kakor tudi detektor Belle II naj bi bila nared konec leta 2014. Pri pripravi spektrometra Belle II sodeluje petnajst držav (med njimi Japonska, ZDA, Nemčija, Rusija, Avstralija, Avstrija, Češka, Poljska, Kitajska, Južna Koreja in Slovenija, skupno z več kot tristo raziskovalci).
V Tsukubi na Japonskem, v najhitrejšem pospeševalniku delcev na svetu, poteka slovesna otvoritev eksperimenta Belle II. Eksperiment Belle je imel zelo pomembno vlogo pri potrditvi teorije dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko leta 2008.
Slovenci na čelu projekta
Zdaj bodo projekt še nadgradili. Zelo pomembno vlogo pri odmevnih poskusih v fiziki osnovnih delcev pa imajo tudi Slovenci »Z vašimi znanstveniki sodelujemo zelo dobro, pri projektu jih deluje 15,« je povedal Masanori Yamauchi, namestnik direktorja KEK.
Vodja mednarodne raziskovalne skupine je profesor Peter Križan z Instituta “Jožefa Stefana”, ki sodeluje tudi pri današnji slavnostni otvoritvi v Tsukubi na Japonskem: »Gre za enega najpomembnejših eksperimentov v fiziki v zadnjih desetih letih. V pospeševalniku trkamo pozitrone in nevtrone pri energijah, ki so ravno pravšnje, da dobimo pare mezonov B. Na njihovih razpadih lahko študiramo lastnosti reakcij med osnovnimi delci.«
Poleg profesorja Petra Križana, ki je vodja mednarodne raziskovalne skupine, je koordinator fizikalnega programa profesor Boštjan Golob, Samo Korpar pa je vodja detektorskega sklopa. V Tsukubi pa že leta sodelujejo tudi drugi naši fiziki. »Slovenci smo prinesli tudi nekatere nove tehnološke rešitve. Ta trenutek je vroča tema uporaba senzorja, ki smo ga razvili za bistveno izboljšavo v medicinskem slikanju.«
Priložnost za slovensko industrijo
Eksperiment Belle pa poleg tega ponuja priložnost tudi slovenski visokotehnološki industriji. »Predvsem se ponujajo možnosti pri iskanju tehnoloških rešitev in pripravi sestavnih delov eksperimentalne aparature ter opremljanju pospeševalnika. Pri projektu Belle II. že sodelujeta podjetji Instrumentation technologies iz Solkana in CosyLab iz Ljubljane, « je danes za Val 202 povedal prof. Peter Križan.
Priložnosti se ponujajo tudi na področju prenosa znanja pri t.i. Grid tehnologijah v računalništvu, v Sloveniji tako že deluje računalniška gruča SiGNET.
Pospeševalnik SuperKEKB (projekt japonske vlade v vrednosti okoli 250 mio EUR) kakor tudi detektor Belle II naj bi bila nared konec leta 2014. Pri pripravi spektrometra Belle II sodeluje petnajst držav (med njimi Japonska, ZDA, Nemčija, Rusija, Avstralija, Avstrija, Češka, Poljska, Kitajska, Južna Koreja in Slovenija, skupno z več kot tristo raziskovalci).
Moto »sweat, baby, sweat« že več desetletje predstavlja filozofijo benda Repetitor. S prepletom umazanega seksapila, nebrzdane odrske prezence in neizprosnih zvočnih zidov, ki poslušalcem nabijajo kri po žilah, so si Repetitor prislužili status najbolj glasne rokenrol zasedbe Balkana, za katero glave obrača staro in mlado. Dober glas pa pregovorno seže vzdolž in počez po evropski celini, v Rusijo, na Kitajsko in celo do ušes kanadskih Arcade Fire. Repetitor odlikuje njihova nagonska prvinskost, pankerska surovost, nastopaška neposrednost in izrazna avtentičnost. Klara Zupančič se je pogovarjala s pevcem in kitaristom Borisom Vlastelico, ki v triu z Ano-Marijo Cupin in Mileno Milutinović ustvarja že skoraj 15 let.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Andrej Karoli in Rok Kužel iz Tel Aviva o prvih vtisih po polfinalnem večeru Evrovizije, na katerem sta si Gašper in Zala zagotovila vstopnico za veliki finale.
Carlesa Puigdemonta je s položaja katalonskega predsednika odstavila španska vlada, ko je po razglasitvi nekakšne odložene neodvisnosti Katalonije v katalonskem parlamentu jeseni 2017 ukinila katalonske institucije in razpisala predčasne volitve v regiji, katalonske politične in civilnodružbene voditelje, ki so imeli kaj opraviti z referendumom o neodvisnosti, pa obtožila upora proti državi. Proti njegovim kolegom, ki so že več kot leto in pol v priporu, v Madridu poteka sojenje, Puigdemont pa danes živi v Belgiji in bo konec maja kandidiral za evropskega poslanca. Njegova kandidatura je bila sicer še pred nekaj dnevi vprašljiva. Španska volilna komisija mu je namreč prepovedala kandidiranje, ker da ne more kandidirati nekdo, ki je v izgnanstvu, vendar je špansko sodišče to prepoved razveljavilo. Vprašanje je sicer, ali bo lahko v primeru izvolitve tudi opravljal delo poslanca in predvsem – ali se bo lahko vrnil v Španijo brez bojazni aretacije.
Na prvi Evroviziji pred 64 leti je tekmovalo 7 držav, letos bo v Tel Avivu sodelovalo 42 držav, tudi Slovenija, ki jo zastopata Zala Kralj in Gašper Šantl.
Motoristov je iz leta v leto vse več, saj so motorji cenovno vse bolj dostopni. A tudi vse hitrejši, močnejši in zato lahko tudi nevarnejši. Kakšne nevarnosti prinaša vožnja na motorju in drugih enoslednih vozilih in kako jih vsaj zmanjšati opozarja Danijel Andoljšek, dolgoletni reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ in zasebno dolgoletni navdušeni motorist.
Dare Rupar in Igor Tominec sta bila v družbi Primoža Rogliča po prvi zmagi na Giru 2019 na uvodnem kronometru, ko je oblekel, kot prvi Slovenec, tudi roza majico vodilnega na dirki.
Dare Rupar in Igor Tominec sta bila v družbi Primoža Rogliča po prvi zmagi na Giru 2019 na uvodnem kronometru, ko je oblekel, kot prvi Slovenec, tudi roza majico vodilnega na dirki.
Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek je gost uvodne epizode nove serije Frekvence X, ki smo jo naslovili Quo vadis, človek?! Prof. Pirtošek se ukvarja tudi z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi demencami, ki so vedno bolj razširjene v sodobni družbi. Kako se bo z njimi soočal človek prihodnosti, kakšne rešitve lahko ponudi znanost? Tudi o možnostih tako imenovanega kognitivnega ojačevanja in tehnoloških možnostih, ki bi omogočile, da bi človeku prihodnosti lahko celo brali misli. Je prihodnost optimistična ali pesimistična, kako je in predvsem bo z etičnimi vprašanji? Avtor: Luka Hvalc
Still Corners sta Greg Hughes in Tessa Murray, ki sta se spoznala pred desetimi leti na londonski podzemni železnici. Mi smo ju spoznali v Kinu Šiška, zamujala sta, saj se jima je pokvaril kombi na poti iz Zagreba v Ljubljano. Kljub temu sta bila zelo umirjena, vljudna, tiha in sramežljiva. Ona v črtasti obleki, on v obleki in črni srajci z belimi pikami, skupaj sta mešanica različnih vzorcev, zvrsti in melodij - Still Corners. Po desetih letih in štirih albumih sta se na turneji po Evropi prvič ustavila tudi v Sloveniji in nam predstavila zadnji, lani izdan album Slow Air. Z vetrom v laseh in rokami na volanu kabrioleta se v arizonski vročini zapeljite po neskončnih praznih cestah brez cilja. In s Still Corners na ves glas. *INTERVJU je v angleščini
Letos ne obeležujemo samo 40 let od prvega slovenskega pristopa na vrh Everesta, pač pa tudi 70 let Športnega uredništva na Radiu Slovenija. V vseh teh letih so naši športni kolegi zabeležili številne dogodke in pred mikrofon povabili veliko gostov. Rajko Dolinšek se je tako leta 1979 po vrnitvi iz Himalaje pogovarjal z Andrejem Štremfljem.
Eden izmed članov 25-članske odprave Everest 1979 je bil tudi alpinist Viki Grošelj, takrat star 27 let. Pravi, da je bila odprava dobro zastavljena, od starejših do zelo mladih članov, bila pa je tudi zelo obširna in priprave zanjo so se formalno začele že štiri leta prej, da so imeli čas pripraviti vso opremo. Skladišče, v katerem so pakirali, so imeli v kletnih prostorih takrat še neodprtega Kliničnega centra. Od Katmanduja pa do baznega tabora je ekipi pomagalo prenašati tovor kar 800 nosačev. Prav Viki Grošelj in Marjan Manfreda - Marjon sta na najvišjo goro sveta poskusila priti prva, a so bile razmere slabe, njune ozebline pa prehude. Vseeno pa sta na neki način odprla vrata do vrha.
Konec februarja pred 40 leti je na pot krenila obsežna jugoslovanska alpinistična himalajska odprava na Everest. Priprave nanjo so se začele že leta 1974, ko so alpinisti dobili dovoljenje za vzpon na najvišjo goro na Zemlji, na čelo sveta, kot imenujejo goro v Nepalu, ali na mater vesolja, kot ji pravijo v Tibetu. 25-člansko odpravo je vodil Tone Škarja, med spremljevalci so bili še novinarja, snemalec, slikar in dva radioamaterja našega radia. In tudi zaradi teh dveh smo v našem arhivu, predvsem pa v arhivu Športnega uredništva Radia Slovenija, ki letos obeležuje 70 let, našli nekaj res neprecenljivih posnetkov.
Letos ne obeležujemo samo 40 let od prvega slovenskega pristopa na vrh Everesta, pač pa tudi 70 let Športnega uredništva na Radiu Slovenija. V vseh teh letih so naši športni kolegi zabeležili številne dogodke in pred mikrofon povabili marsikaterega gosta. Franek Trefalt se je tako leta 1979 po vrnitvi iz Himalaje pogovarjal s Stanetom Belakom - Šraufom.
Letos ne obeležujemo samo 40 let od prvega slovenskega pristopa na vrh Everesta, pač pa tudi 70 let Športnega uredništva na Radiu Slovenija. V vseh teh letih so naši športni kolegi zabeležili številne dogodke in pred mikrofon povabili veliko gostov. Rajko Dolinšek se je tako leta 1979 po vrnitvi iz Himalaje pogovarjal z Jernejem (Nejcem) Zaplotnikom.
“Študent - veš kaj ješ?” je program Zveze potrošnikov Slovenije, ki skuša v okviru programa Ministrstva za zdravje “Dober tek Slovenija”, študente spodbuditi k bolj zdravemu prehranjevanju. Kakšne spremembe predlagajo na ZPS in v študentskih organizacijah ter kako na študentsko prehrano gledajo njeni uporabniki?
V torek se bo v Izraelu začelo letošnje tekmovanje za Pesem Evrovizije, v prvem polfinalu bosta nastopila tudi Zala Kralj in Gašper Šantl. Tudi na Valu 202 bomo spremljali Eurosong, namesto ogrevanja pa pogovor Aleša Smrekarja s predsednikom slovenskega Kluba ljubiteljev Evrovizijske popevke, Miranom Cvetkom. Tudi o tem, zakaj tokrat spektakla ne bo spremljal v živo.
Deset let po velikem koncertu s Simfoniki RTV Slovenija ob Dnevu 202 se Dan D vračajo na oder ljubljanskih Križank. Najprej pa so se ustavili v našem studiu.
Neveljaven email naslov