Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Tsukubi na Japonskem, v najhitrejšem pospeševalniku delcev na svetu, poteka slovesna otvoritev eksperimenta Belle II. Eksperiment Belle je imel zelo pomembno vlogo pri potrditvi teorije dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko leta 2008.
Slovenci na čelu projekta
Zdaj bodo projekt še nadgradili. Zelo pomembno vlogo pri odmevnih poskusih v fiziki osnovnih delcev pa imajo tudi Slovenci »Z vašimi znanstveniki sodelujemo zelo dobro, pri projektu jih deluje 15,« je povedal Masanori Yamauchi, namestnik direktorja KEK.
Vodja mednarodne raziskovalne skupine je profesor Peter Križan z Instituta “Jožefa Stefana”, ki sodeluje tudi pri današnji slavnostni otvoritvi v Tsukubi na Japonskem: »Gre za enega najpomembnejših eksperimentov v fiziki v zadnjih desetih letih. V pospeševalniku trkamo pozitrone in nevtrone pri energijah, ki so ravno pravšnje, da dobimo pare mezonov B. Na njihovih razpadih lahko študiramo lastnosti reakcij med osnovnimi delci.«
Poleg profesorja Petra Križana, ki je vodja mednarodne raziskovalne skupine, je koordinator fizikalnega programa profesor Boštjan Golob, Samo Korpar pa je vodja detektorskega sklopa. V Tsukubi pa že leta sodelujejo tudi drugi naši fiziki. »Slovenci smo prinesli tudi nekatere nove tehnološke rešitve. Ta trenutek je vroča tema uporaba senzorja, ki smo ga razvili za bistveno izboljšavo v medicinskem slikanju.«
Priložnost za slovensko industrijo
Eksperiment Belle pa poleg tega ponuja priložnost tudi slovenski visokotehnološki industriji. »Predvsem se ponujajo možnosti pri iskanju tehnoloških rešitev in pripravi sestavnih delov eksperimentalne aparature ter opremljanju pospeševalnika. Pri projektu Belle II. že sodelujeta podjetji Instrumentation technologies iz Solkana in CosyLab iz Ljubljane, « je danes za Val 202 povedal prof. Peter Križan.
Priložnosti se ponujajo tudi na področju prenosa znanja pri t.i. Grid tehnologijah v računalništvu, v Sloveniji tako že deluje računalniška gruča SiGNET.
Pospeševalnik SuperKEKB (projekt japonske vlade v vrednosti okoli 250 mio EUR) kakor tudi detektor Belle II naj bi bila nared konec leta 2014. Pri pripravi spektrometra Belle II sodeluje petnajst držav (med njimi Japonska, ZDA, Nemčija, Rusija, Avstralija, Avstrija, Češka, Poljska, Kitajska, Južna Koreja in Slovenija, skupno z več kot tristo raziskovalci).
V Tsukubi na Japonskem, v najhitrejšem pospeševalniku delcev na svetu, poteka slovesna otvoritev eksperimenta Belle II. Eksperiment Belle je imel zelo pomembno vlogo pri potrditvi teorije dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko leta 2008.
Slovenci na čelu projekta
Zdaj bodo projekt še nadgradili. Zelo pomembno vlogo pri odmevnih poskusih v fiziki osnovnih delcev pa imajo tudi Slovenci »Z vašimi znanstveniki sodelujemo zelo dobro, pri projektu jih deluje 15,« je povedal Masanori Yamauchi, namestnik direktorja KEK.
Vodja mednarodne raziskovalne skupine je profesor Peter Križan z Instituta “Jožefa Stefana”, ki sodeluje tudi pri današnji slavnostni otvoritvi v Tsukubi na Japonskem: »Gre za enega najpomembnejših eksperimentov v fiziki v zadnjih desetih letih. V pospeševalniku trkamo pozitrone in nevtrone pri energijah, ki so ravno pravšnje, da dobimo pare mezonov B. Na njihovih razpadih lahko študiramo lastnosti reakcij med osnovnimi delci.«
Poleg profesorja Petra Križana, ki je vodja mednarodne raziskovalne skupine, je koordinator fizikalnega programa profesor Boštjan Golob, Samo Korpar pa je vodja detektorskega sklopa. V Tsukubi pa že leta sodelujejo tudi drugi naši fiziki. »Slovenci smo prinesli tudi nekatere nove tehnološke rešitve. Ta trenutek je vroča tema uporaba senzorja, ki smo ga razvili za bistveno izboljšavo v medicinskem slikanju.«
Priložnost za slovensko industrijo
Eksperiment Belle pa poleg tega ponuja priložnost tudi slovenski visokotehnološki industriji. »Predvsem se ponujajo možnosti pri iskanju tehnoloških rešitev in pripravi sestavnih delov eksperimentalne aparature ter opremljanju pospeševalnika. Pri projektu Belle II. že sodelujeta podjetji Instrumentation technologies iz Solkana in CosyLab iz Ljubljane, « je danes za Val 202 povedal prof. Peter Križan.
Priložnosti se ponujajo tudi na področju prenosa znanja pri t.i. Grid tehnologijah v računalništvu, v Sloveniji tako že deluje računalniška gruča SiGNET.
Pospeševalnik SuperKEKB (projekt japonske vlade v vrednosti okoli 250 mio EUR) kakor tudi detektor Belle II naj bi bila nared konec leta 2014. Pri pripravi spektrometra Belle II sodeluje petnajst držav (med njimi Japonska, ZDA, Nemčija, Rusija, Avstralija, Avstrija, Češka, Poljska, Kitajska, Južna Koreja in Slovenija, skupno z več kot tristo raziskovalci).
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov