Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okolici treh ljubljanskih srednjih šol Gimnazije Poljane, Waldorfske gimnazije ter Srednje šole za oblikovanje in fotografijo neznani moški zapeljuje mladoletna dekleta. Ker bi slednja lahko postala žrtve trgovine z ljudmi, primer že obravnava policija. Če karkoli veste o tej osebi, ali pri svojih otrocih opazite kakršne koli spremembe vedenja, to nemudoma javite na anonimno številko policije 080 12 00 ali na številko Društva Ključ 080 17 22.
Moški, ki se zadržuje v okolici omenjenih srednjih šol in v bližnjih gostinskih lokalih, naj bi bil star nad 25 let in prihaja z Nizozemske. Njegove žrtve so stare med petnajst in osemnajst let. Dekleta ogovori v angleškem jeziku in se jim predstavi kot premožen psiholog. Ker naj bi bil zapeljivec čednega videza in prijazen sogovornik, naj bi tako lažje pridobil zaupanje žrtev, med katerimi nekatera celo privolijo v spolne odnose z njim. Dekleta mu med drugim zaupajo svoje osebne podatke, kot je njihov Facebook profil, telefonska številka in domači naslov.
Dekleta naj bi moški nagovarjal tudi k skupinskim spolnim odnosom – v enega od teh naj bi bila vpletena celo mladoletna sestrica ene od žrtev. Pri tem naj bi dekleta fotografiral, te pa nato objavil na Facebooku in na pornografskih spletnih straneh. Eno od deklet naj bi odpeljal na Nizozemsko in jo tam predstavil svojim “prijateljem”. Ti naj bi si prišli domnevno ogledati ”blago”, da bi ga morebiti kasneje “odkupili”.
Zapeljivec stik z dekleti ohranja s pomočjo ene od dijakinj, ki naj bi jo zapeljal, zlorabil in ločil od njene družine, tako da dekle zdaj živi z njim. Moški žrtvam kot del svoje prevare ponudi psihološki test, s katerim ugotovi, da so dekleta avtistke in zato drugačne. Na tak način pridobi njihovo zaupanje – nekatera dekleta se vanj celo zaljubijo – ter jih oddalji od staršev in prijateljev.
Do zdaj naj bi zapeljal okoli 25 mladostnic. Katjuša Popović iz Društva Ključ starše, učitelje in svetovalce poziva naj bodo pozorni na spremenjeno obnašanje deklet ali fantov. Starši žrtev so namreč opazili, da so slednje spremenile svoje vedenje. Postale so razdražljive, začele so se zapirati vase, lagati, pogosto so izostajale od pouka, niso se javljale na telefonske klice in celo pobegnile od doma.
Pomembno je, da se mladi, o tem kar vidijo in doživijo, pogovarjajo in si izmenjujejo mobilna sporočila. Svoje težave naj zaupajo učiteljem ali svetovalcem na šoli, staršem ali pa kateremu koli drugemu odraslemu, ki ga poznajo in mu zaupajo.
V okolici treh ljubljanskih srednjih šol Gimnazije Poljane, Waldorfske gimnazije ter Srednje šole za oblikovanje in fotografijo neznani moški zapeljuje mladoletna dekleta. Ker bi slednja lahko postala žrtve trgovine z ljudmi, primer že obravnava policija. Če karkoli veste o tej osebi, ali pri svojih otrocih opazite kakršne koli spremembe vedenja, to nemudoma javite na anonimno številko policije 080 12 00 ali na številko Društva Ključ 080 17 22.
Moški, ki se zadržuje v okolici omenjenih srednjih šol in v bližnjih gostinskih lokalih, naj bi bil star nad 25 let in prihaja z Nizozemske. Njegove žrtve so stare med petnajst in osemnajst let. Dekleta ogovori v angleškem jeziku in se jim predstavi kot premožen psiholog. Ker naj bi bil zapeljivec čednega videza in prijazen sogovornik, naj bi tako lažje pridobil zaupanje žrtev, med katerimi nekatera celo privolijo v spolne odnose z njim. Dekleta mu med drugim zaupajo svoje osebne podatke, kot je njihov Facebook profil, telefonska številka in domači naslov.
Dekleta naj bi moški nagovarjal tudi k skupinskim spolnim odnosom – v enega od teh naj bi bila vpletena celo mladoletna sestrica ene od žrtev. Pri tem naj bi dekleta fotografiral, te pa nato objavil na Facebooku in na pornografskih spletnih straneh. Eno od deklet naj bi odpeljal na Nizozemsko in jo tam predstavil svojim “prijateljem”. Ti naj bi si prišli domnevno ogledati ”blago”, da bi ga morebiti kasneje “odkupili”.
Zapeljivec stik z dekleti ohranja s pomočjo ene od dijakinj, ki naj bi jo zapeljal, zlorabil in ločil od njene družine, tako da dekle zdaj živi z njim. Moški žrtvam kot del svoje prevare ponudi psihološki test, s katerim ugotovi, da so dekleta avtistke in zato drugačne. Na tak način pridobi njihovo zaupanje – nekatera dekleta se vanj celo zaljubijo – ter jih oddalji od staršev in prijateljev.
Do zdaj naj bi zapeljal okoli 25 mladostnic. Katjuša Popović iz Društva Ključ starše, učitelje in svetovalce poziva naj bodo pozorni na spremenjeno obnašanje deklet ali fantov. Starši žrtev so namreč opazili, da so slednje spremenile svoje vedenje. Postale so razdražljive, začele so se zapirati vase, lagati, pogosto so izostajale od pouka, niso se javljale na telefonske klice in celo pobegnile od doma.
Pomembno je, da se mladi, o tem kar vidijo in doživijo, pogovarjajo in si izmenjujejo mobilna sporočila. Svoje težave naj zaupajo učiteljem ali svetovalcem na šoli, staršem ali pa kateremu koli drugemu odraslemu, ki ga poznajo in mu zaupajo.
Europark je nastal na nekdanjem odlagališču jalovine in odpadkov iz rudnikov. Ruardi, kraj kamor so odlagali material, so spremenili v športno-rekreativni park.
Druga epizoda zanimivosti o Japonski, ki jih pripravljamo v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Z japonologinjo Vesno Stopar se poleg prosim in hvala naučimo, kako se opravičiti in poiskati nekaj za pod zob.
Ameriški dokumentarni zgodovinski film Mission Mt. Mangart ali po naše Misija Mangart o smučarski tekmi ameriških vojakov 10. gorske divizije junija 1945 še čaka na svetovno in slovensko premiero, čeprav je že pritegnil pozornost filmskih kritikov. S slovenskimi prevodi naj bi bil za premiero na slovenskih tleh nared prihodnje leto, medtem ko ga bodo krstno predstavili 11. novembra v Denverju v Koloradu na dan veteranov. Z avtorjem, scenaristom, režiserjem in producentom filma Chrisom Anthonyjem se je v Bovcu pogovarjala Mariša Bizjak.
Leta 1995 je bila strojnica jaška rudnika Loke pri Kisovcu spremenjena v manjši rudarski muzej, 20 let kasneje pa je muzej dobil podobo, kakršno si zasluži.
Družina Valjavec je v osrčju Pokljuke pred štirinajstimi leti odkrila Vilo Triglav in se vanjo zaljubila. Tadej in njegova soproga Mateja sta velika ljubitelja narave, odločitev za nakup in prenovo pa je bila dobro premišljena, a nikakor težka.
Smo sredi glavne turistične sezone, zato turistov - tako domačih kot tujih - v Sloveniji ne manjka, V potujoči studio Tokio Doma smo povabili Barbaro Zmrzlikar, vodjo sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na Slovenski turistični organizaciji. Gostja je predstavila vseslovensko motivacijsko kampanjo Zdaj je čas. Moja Slovenija. Z njo Slovenska turistična organizacija državljane vabi k dopustovanju doma.
V tujih medijih na temo, kaj videti in obiskati v Sloveniji, se na seznamu pogosto, če ne kar vedno, znajdeta tudi ali Bled ali Bohinj ali pa kar oba kraja skupaj in tudi za domače obiskovalce sta to gorenjska bisera. A zadnja leta tudi z malo grenkim priokusom. V času pred korono je bila ena od novic s teh koncev, da sta destinaciji preobremenjeni, zlasti z dnevnimi obiskovalci. Letos pa so v Bohinju sprejeli tudi nekaj novih omejitev. Kaj o njih pravijo obiskovalci Bohinja in kakšen je bil tam med tednom turistični utrip?
V premierni epizodi gostimo japonologinjo in sociologinjo Vesno Stopar, ki v Genki centru v Ljubljani poučuje japonščino. Za začetek nas zanimajo osnove japonščine, pozdravi in fraze, med drugim se bomo naučili, kako vprašati za najbližje stranišče.
V nedeljo so novinarji projekta Pegasus razkrili, da je med uporabniki telefonskih številk, ki so jih vlade po svetu uvrstile na seznam za prisluškovanje, vsaj 188 novinarjev, pa tudi aktivisti, zagovorniki človekovih pravic, zdravniki, odvetniki, politiki in najmanj deset državnih voditeljev.
Evropska noč raziskovalcev je vseevropski projekt, s katerim želi EU osveščati ljudi o pomenu znanstveno-raziskovalnega dela in projekt, katerega cilj je predstaviti poklic in življenje znanstvenika. Del naše nacionalne predpriprave na septembrsko noč raziskovalcev je tudi vseslovenski projekt Noč ima svojo moč, ki predvideva obsežen eksperiment, pri katerem lahko sodelujemo vsi, od najmlajših do najstarejših. Tema letošnjega eksperimenta je - kako aktulano - voda: predvsem vode, potoki, reke in jezera, kjer se poleti najraje hladimo. Glavna ideja eksperimenta, o katerem bomo govorili danes, je torej kakovost voda tam, kjer je uradne inštitucije ne preverjajo, vse tiste vodne površine in neuradna kopališča, ki se izmuznejo uradnemu monitoringu kopalnih voda. Kako postati del vseslovenksega eksperimenta pod okriljem Noči raziskovalcev, je preverjal Miha Švalj.
Pri nas živi 30 vrst netopirjev in te živali predstavljajo tretjino naših domorodnih vrst sesalcev, 23 vrst netopirjev pa je zvestih prebivalcev gradov in cerkva. V okviru projekta LIFE, integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, je nastala tudi publikacija Netopirji v stavbah kulturne dediščine Slovenije. Biolog in strokovnjak za varstvo netopirjev Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore, ki je publikacijo pripravil skupaj s sodelavko Ajo Zamolo, nam je povedal, da so biologi v 20-ih letih pregledali več kot 1710 stavb in netopirje našli v več kot 80-ih odstotkih stavb. Ob tem pa tudi nekaj drugih zanimivosti, povezanih z netopirji, na primer da brez netopirjev v naravi ne bi bilo ne banan ne mangov ne agav za tekilo.
Potapljanje na vdih in podvodni ribolov v zadnjih letih pridobivata na priljubljenosti in zato je pri tem pomembno vedno več pozornosti posvečati varnosti.
Novih podjetniških idej v Sloveniji tudi na področju aplikacij in informacijskih tehnologij ne manjka. Optifarm smart je aplikacija, ki na trgu kratkih prehranskih verig od lanskega aprila naprej povezuje ponudnike izdelkov, ponudnike prevozov in kupce. Uporabniki aplikacije lahko z njeno pomočjo vsakodnevno naročajo sveže izdelke slovenskih proizvajalcev ter s tem pomagajo pri lokalni samopreskrbi. Z ustanoviteljem in direktorjem podjetja Optifarm Gabrom Terseglavom se je pogovarjala Neža Borkovič.
Med številnimi festivali, ki so lani doživeli hudo prilagojeno obliko izvedbe, je tudi KantFest, na katerem vsak konec avgusta na odru v Rušah dajejo priložnost novim domačim kantavtorjem. To leto naj bi festival le potekal v živo, na odru in pred občinstvom, zanj pa samo še do jutri zbirajo prijave. In ker je festival odlična odskočna deska za manj znane avtorje, nanj opozarjamo s Tejo Klobčar, eno od članic žirije, glasbeno urednico na našem Prvem programu, kjer so skupaj z Regionalnim centom Maribor pomemben partner festivala.
V zahtevnih razmerah se odpira ogromno vprašanj o organizaciji takšnega festivala, kot je Exit. Na nekatera odgovarja Sanjin Djukić, član upravnega odbora festivala Exit in direktor za odnose z javnostjo
Koala Voice, slovenska glasbena skupina, ki letos praznuje 10-letnico, je nastopila na glavnem odru festivala Exit.
Glasbeni urednik na radiu Novi Sad pravi, da so Laibach najuspešnejši band s celotnega področja, ne samo v Sloveniji. To so dokazali tudi na glavnem odru festivala Exit.
Na enodnevni izlet smo se odpravili na letošnji 22. festival Sajeta ali, kot mu tam pravijo, kulturno-umetniški laboratorij v naravnem okolju.
Prejšnji vikend je v Hrastniku potek prvi festival delavskega filma, ki je poleg filmskih vsebin postregel tudi z zanimivim spremljevalnim programom. Novinarja Gorazd Rečnik in Maja Ava Žiberna sta se udeležila okrogle mize z naslovom Borbeni sindikalizem, kjer so med drugim govorili o tem, kdaj naj sindikat poseže po najbolj skrajnih sredstvih sindikalnega boja pa tudi o notranjih in zunanjih izzivih sindikalizma.
Emil, Wolf, Vali, Megi, Sita in Tai. Šest tivolskih kužkov. Kako se borijo s pasjo vročino in kdaj najbolj razjezijo svoje lastnike?
Neveljaven email naslov