Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okolici treh ljubljanskih srednjih šol Gimnazije Poljane, Waldorfske gimnazije ter Srednje šole za oblikovanje in fotografijo neznani moški zapeljuje mladoletna dekleta. Ker bi slednja lahko postala žrtve trgovine z ljudmi, primer že obravnava policija. Če karkoli veste o tej osebi, ali pri svojih otrocih opazite kakršne koli spremembe vedenja, to nemudoma javite na anonimno številko policije 080 12 00 ali na številko Društva Ključ 080 17 22.
Moški, ki se zadržuje v okolici omenjenih srednjih šol in v bližnjih gostinskih lokalih, naj bi bil star nad 25 let in prihaja z Nizozemske. Njegove žrtve so stare med petnajst in osemnajst let. Dekleta ogovori v angleškem jeziku in se jim predstavi kot premožen psiholog. Ker naj bi bil zapeljivec čednega videza in prijazen sogovornik, naj bi tako lažje pridobil zaupanje žrtev, med katerimi nekatera celo privolijo v spolne odnose z njim. Dekleta mu med drugim zaupajo svoje osebne podatke, kot je njihov Facebook profil, telefonska številka in domači naslov.
Dekleta naj bi moški nagovarjal tudi k skupinskim spolnim odnosom – v enega od teh naj bi bila vpletena celo mladoletna sestrica ene od žrtev. Pri tem naj bi dekleta fotografiral, te pa nato objavil na Facebooku in na pornografskih spletnih straneh. Eno od deklet naj bi odpeljal na Nizozemsko in jo tam predstavil svojim “prijateljem”. Ti naj bi si prišli domnevno ogledati ”blago”, da bi ga morebiti kasneje “odkupili”.
Zapeljivec stik z dekleti ohranja s pomočjo ene od dijakinj, ki naj bi jo zapeljal, zlorabil in ločil od njene družine, tako da dekle zdaj živi z njim. Moški žrtvam kot del svoje prevare ponudi psihološki test, s katerim ugotovi, da so dekleta avtistke in zato drugačne. Na tak način pridobi njihovo zaupanje – nekatera dekleta se vanj celo zaljubijo – ter jih oddalji od staršev in prijateljev.
Do zdaj naj bi zapeljal okoli 25 mladostnic. Katjuša Popović iz Društva Ključ starše, učitelje in svetovalce poziva naj bodo pozorni na spremenjeno obnašanje deklet ali fantov. Starši žrtev so namreč opazili, da so slednje spremenile svoje vedenje. Postale so razdražljive, začele so se zapirati vase, lagati, pogosto so izostajale od pouka, niso se javljale na telefonske klice in celo pobegnile od doma.
Pomembno je, da se mladi, o tem kar vidijo in doživijo, pogovarjajo in si izmenjujejo mobilna sporočila. Svoje težave naj zaupajo učiteljem ali svetovalcem na šoli, staršem ali pa kateremu koli drugemu odraslemu, ki ga poznajo in mu zaupajo.
V okolici treh ljubljanskih srednjih šol Gimnazije Poljane, Waldorfske gimnazije ter Srednje šole za oblikovanje in fotografijo neznani moški zapeljuje mladoletna dekleta. Ker bi slednja lahko postala žrtve trgovine z ljudmi, primer že obravnava policija. Če karkoli veste o tej osebi, ali pri svojih otrocih opazite kakršne koli spremembe vedenja, to nemudoma javite na anonimno številko policije 080 12 00 ali na številko Društva Ključ 080 17 22.
Moški, ki se zadržuje v okolici omenjenih srednjih šol in v bližnjih gostinskih lokalih, naj bi bil star nad 25 let in prihaja z Nizozemske. Njegove žrtve so stare med petnajst in osemnajst let. Dekleta ogovori v angleškem jeziku in se jim predstavi kot premožen psiholog. Ker naj bi bil zapeljivec čednega videza in prijazen sogovornik, naj bi tako lažje pridobil zaupanje žrtev, med katerimi nekatera celo privolijo v spolne odnose z njim. Dekleta mu med drugim zaupajo svoje osebne podatke, kot je njihov Facebook profil, telefonska številka in domači naslov.
Dekleta naj bi moški nagovarjal tudi k skupinskim spolnim odnosom – v enega od teh naj bi bila vpletena celo mladoletna sestrica ene od žrtev. Pri tem naj bi dekleta fotografiral, te pa nato objavil na Facebooku in na pornografskih spletnih straneh. Eno od deklet naj bi odpeljal na Nizozemsko in jo tam predstavil svojim “prijateljem”. Ti naj bi si prišli domnevno ogledati ”blago”, da bi ga morebiti kasneje “odkupili”.
Zapeljivec stik z dekleti ohranja s pomočjo ene od dijakinj, ki naj bi jo zapeljal, zlorabil in ločil od njene družine, tako da dekle zdaj živi z njim. Moški žrtvam kot del svoje prevare ponudi psihološki test, s katerim ugotovi, da so dekleta avtistke in zato drugačne. Na tak način pridobi njihovo zaupanje – nekatera dekleta se vanj celo zaljubijo – ter jih oddalji od staršev in prijateljev.
Do zdaj naj bi zapeljal okoli 25 mladostnic. Katjuša Popović iz Društva Ključ starše, učitelje in svetovalce poziva naj bodo pozorni na spremenjeno obnašanje deklet ali fantov. Starši žrtev so namreč opazili, da so slednje spremenile svoje vedenje. Postale so razdražljive, začele so se zapirati vase, lagati, pogosto so izostajale od pouka, niso se javljale na telefonske klice in celo pobegnile od doma.
Pomembno je, da se mladi, o tem kar vidijo in doživijo, pogovarjajo in si izmenjujejo mobilna sporočila. Svoje težave naj zaupajo učiteljem ali svetovalcem na šoli, staršem ali pa kateremu koli drugemu odraslemu, ki ga poznajo in mu zaupajo.
Zdaj že nekdanji dopisnik časnika Delo s Primorske Boris Šuligoj po 40 letih še vedno redno prihaja v koprsko redakcijo, kljub temu da tam že sedi njegova naslednica. Po 40 letih rednega pisanja se mu je težko kar tako odpovedati. V teh letih je postal eden izmed osrednjih novinarskih poznavalcev primorskega področja, kar je prepletal tako z zunanjepolitičnimi temami kot kulturnimi. Kako po toliko letih vidi Primorsko, Slovenijo, Evropo in svet?
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V mestnem albumu se kot velika družina nabirajo Slovenjegradčanke in Slovenjegradčani. Okoli 400 jih je doslej fotografirala domačinka Katja Goljat, ki je sinoči zaključila z zadnjim fotografiranjem v improviziranem studiu na naslovu Glavni trg 24. Tako so v albumu, kamor po vsakem fotografiranju nalepi nastale portrete, že več županov, župnik, mestni posebneži in povsem običajni meščani, učiteljice joge in petja, gospodinje, odvetniki, novinarke in novinarji, skratka, različni prebivalci, ki tvorijo mesto.
Jutri se na otoku Lido zaključuje 76. Beneški filmski festival. Mostra 2019 je v desetih dneh na svoj filmski zemljevid razgrnila več kot 100 filmskih novitet vseh filmskih žanrov. V glavnem tekmovalnem programu smo lahko videli kar nekaj mojstrskih presežkov.
Pomembnejši del odraščanja so odločitve za prihodnost. Z njimi se soočamo že kot otroci, od najstniških let do odraslosti pa se njihovo število le še povečuje. Odločitve so lahko zelo težavne in marsikdo bi si upal priznati, da je med odraščanjem zaradi njih nemalokrat doživel stres. Dodatno breme na pleča svojih otrok pa pogosto prispevajo kar starši sami, ki jim odrejajo dodatne dejavnosti in pritiskajo nanje, da bi zadovoljili svoja pričakovanja glede idealnega otroka.
O tem, ali se za odstranjevanjem prikazovanja števila všečkov res skriva skrb za duševno zdravje uporabnikov ali razlogi tičijo kje drugje, odgovarjata dr. Jernej Amon Prodnik in Maša Butara.
Andrej je izbrskal priredbe uspešnic z letnico 2019, ki ne povzročajo bolečine v ušesih in kolkih.
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Da ne bodo v središču pozornosti samo fantje in nogometni klub Mura, ki sicer slovi po zvestih navijačih, sta se na Valu 202 iz terenskega studia v Murski Soboti oglasili nogometašici Tjaša in Sara.
Daniel Sukič, ki se je sicer rodil v Kanadi, se je priselil na Goričko in pravi, da je pravi Prekmurec. Kuhar po poklicu, z nabrušenim jezikom in občutkom za prebujanje okušalnih brbončic.
Končal je eno najboljših kanadskih univerz na področju inovacij, dobro leto živel v Los Angelesu, šest mesecev tudi v Ljubljani. Zakaj je izbral ravno Mursko Soboto?
Dobri ljudje, odlična hrana, neskončna ravnica. Prekmurje ob 100 obletnici priključitve matičnemu narodu izpostavljamo tudi na Valu 202.
Komik, voditelj, predvsem pa kulinarični mojster Boštjan Napotnik - Napo za poletni sprehod po gozdu svetuje poslušanje podcasta z vprašanji in odgovori za kulinarične zagate Milk Street.
Po krščanskem izročilu pohlep velja za enega izmed sedmih smrtnih grehov. Če so se ga davno nekoč ljudje sramovali, pa naj bi že nekaj časa veljal tudi kot vrlina in predvsem pot k uspehu. O tem, kako močno je pohlep zarezan v današnjo družbo in na kakšen način vpliva nanjo, razmišljajo duhovnik Branko Cestnik, pisatelj Miha Mazzini, gledališka režiserka Ivana Djilas in pesnik Ahmed Burić. Z njimi se je pogovarjal Gašper Andrinek.
20. maja je ves svet poročal o trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Huawei naj bi ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Kmalu potem so ZDA dogovor o prepovedi poslovanja s Huaweiem preložili za 90 dni, pred tednom pa so ga znova podaljšali za 90 dni. Kaj se bo zgodilo novembra letos, si ne upa napovedati nihče, je pa jasno, da trgovinska vojna v ospredje postavlja tudi usodo naših digitalnih življenj, ki so močno povezana s tujimi podjetji.
Alex Cvetkov je mlad režiser, nekdanji didžej in kaskader. To je logično, saj prihaja iz kaskaderske družine, njegov oče Rok Cvetkov ga je navdušil za vse vrste vragolij: “Je moj tata in tata je moj idol – če se bo on vrgel, se bo tudi sin.” Alex Cvetkov je zaradi svojega izzivanja usode pristal celo v Guinnessovi knjigi rekordov – pri šestih letih je s kolesom preskočili enajst ljudi; zaradi padcev, nevarnosti in tudi skrbi matere je opustil ta nevaren šport in se vrgel v filmsko industrijo. Da bi tam ostal. “Zadnji skok z motorjem, ki sem ga izvedel, je preskok dveh vlakov. Takrat se je oče ustrašil, da o mami sploh ne govorim. Oče me je potegnil stran od športa, nvem, ali obžalujem umik ali ne, sem pa imel najlepše otroštvo, polno adrenalina.” Pred kratkim je Alex Cvetkov predstavil svoj prvi kratki film Scout, ki govori o naši obsedenosti z družabnimi omrežji, prihodnje leto načrtuje snemanje svojega prvega celovečerca. “Sploh moja generacija je izgubila stik z realnostjo. Ustvarjamo neko identiteto na omrežjih, ko nismo več mi. Včasih se tudi sam spozabim in brskam na omrežjih, potem pa si rečem: ‘Hej, snemaš film o tej težavi, potem pa sam ‘skrolaš’. To ne pomeni, da je telefon slab, problem je, ko izgubimo mejo in se predamo.”
Renata Vidic v branje priporoča klasično delo, ki na tragikomičen način opisuje življenje v Makedoniji leta 1948.
Režiser in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš poletne počitniške dni namenja različnim dejavnostim. Njegov poletni namig je povezan z literaturo.
Ker je kampiranje (pa tudi kompliciranje) med Slovenci priljubljeno, na vprašanje kako z enostavnostjo doseči komplicirane okuse odgovarja Boštjan Napotnik
Neveljaven email naslov