Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tehnični pregledi so nujna in pogosto tudi mučna obveznost. Poleg stroška predstavljajo stres tudi morebitne pomanjkljivosti vozila in odprava le-teh.
Redko pa pomislimo, kako pomembna je brezhibnost vozila, saj le-ta zagotavlja varnost.
Javna agencija RS za varnost prometa je skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije začela večletno akcijo preverjanja kakovosti storitev tehničnih pregledov vozil. Decembra so se nenapovedano odpravili preverjati organizacije, ki izvajajo tehnične preglede vozil. Rezultati so negativno presenetili vse.
Kljub napakam petkrat čez pregled
Potrošniki so se s potrdili o ustreznosti vozila odpeljali iz kar petih tehničnih pregledov, čeprav so imela vozila skoraj vse napake. Za test so uporabili 6 let staro vozilo (tolikšna je povprečna starost avtomobilov pri nas) najbolj prodajane znamke.
Vozilo je imelo okvare zavor, krmilnega mehanizma in še enajst drugih pomanjkljivosti. Le en preglednik je opazil, da vozilo ni imelo tretjega vzglavnika zadaj, da izpušni lonec ne dela, da ni bilo kompleta prve pomoči in zavorne luči.
V preglednici si oglejte, kako so se odrezale pooblaščene organizacije za tehnični pregled.
Dobiček pred varnostjo?
Največja težava se torej zdi, kako obdržati stranko. Na testu so sicer opazili tudi pozitivne spremembe. Delavnice so primerno opremljene, osebje pa večinoma prijazno. Le pri AMZS na Dunajski cesti v Ljubljani in Izoli so stranki zapisnik izročili brez komentarjev ali napotil.
Za 30 milijonov evrov tehničnih pregledov
Kako tehnično brezhibna so naša vozila ugotavlja 86 organizacij, ki so pooblaščene za opravljanje postopkov tehničnih pregledov več kot milijon tristo registriranih vozil. Na leto opravijo 1.037.000 tehničnih pregledov vozil. To v finančnem smislu pomeni približno 30 milijonov evrov.
Pogosto pozabimo, da ne gre le za zakonsko določeno obveznost, ki jo mora opraviti vsak lastnik vozil in si pridobiti potrdilo o brezhibnosti vozila, ampak predvsem za našo varnost in varnost drugih v prometu. S tehnično brezhibnim vozilom lahko namreč preprečimo marsikatero prometno nesrečo.
Tehnični pregledi so nujna in pogosto tudi mučna obveznost. Poleg stroška predstavljajo stres tudi morebitne pomanjkljivosti vozila in odprava le-teh.
Redko pa pomislimo, kako pomembna je brezhibnost vozila, saj le-ta zagotavlja varnost.
Javna agencija RS za varnost prometa je skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije začela večletno akcijo preverjanja kakovosti storitev tehničnih pregledov vozil. Decembra so se nenapovedano odpravili preverjati organizacije, ki izvajajo tehnične preglede vozil. Rezultati so negativno presenetili vse.
Kljub napakam petkrat čez pregled
Potrošniki so se s potrdili o ustreznosti vozila odpeljali iz kar petih tehničnih pregledov, čeprav so imela vozila skoraj vse napake. Za test so uporabili 6 let staro vozilo (tolikšna je povprečna starost avtomobilov pri nas) najbolj prodajane znamke.
Vozilo je imelo okvare zavor, krmilnega mehanizma in še enajst drugih pomanjkljivosti. Le en preglednik je opazil, da vozilo ni imelo tretjega vzglavnika zadaj, da izpušni lonec ne dela, da ni bilo kompleta prve pomoči in zavorne luči.
V preglednici si oglejte, kako so se odrezale pooblaščene organizacije za tehnični pregled.
Dobiček pred varnostjo?
Največja težava se torej zdi, kako obdržati stranko. Na testu so sicer opazili tudi pozitivne spremembe. Delavnice so primerno opremljene, osebje pa večinoma prijazno. Le pri AMZS na Dunajski cesti v Ljubljani in Izoli so stranki zapisnik izročili brez komentarjev ali napotil.
Za 30 milijonov evrov tehničnih pregledov
Kako tehnično brezhibna so naša vozila ugotavlja 86 organizacij, ki so pooblaščene za opravljanje postopkov tehničnih pregledov več kot milijon tristo registriranih vozil. Na leto opravijo 1.037.000 tehničnih pregledov vozil. To v finančnem smislu pomeni približno 30 milijonov evrov.
Pogosto pozabimo, da ne gre le za zakonsko določeno obveznost, ki jo mora opraviti vsak lastnik vozil in si pridobiti potrdilo o brezhibnosti vozila, ampak predvsem za našo varnost in varnost drugih v prometu. S tehnično brezhibnim vozilom lahko namreč preprečimo marsikatero prometno nesrečo.
Zadnja leta je vedno bolj priljubljeno urbano čebelarstvo, ki pa ni neka novodobna domislica mestnih srajc. Gojenje čebel v mestih je stara reč, toliko kot mesta sama. V svetu za svetovno prestolnico mestnega čebelarstva velja Pariz, sledi mu Berlin, kjer je bilo čebelarstvo med drugim tudi strategija preživetja v obdobju berlinskega zidu. Pa New York, Sydney, Vancouver in še bi se našla mesta, v katerih je doma urbano čebelarstvo. Pri nas je na tem področju na prvem mestu Ljubljana, sledijo pa ji tudi druge mestne občine. Prav minuli teden pa smo v Ljubljani dobili tudi nov učni čebelnjaka, zamisel študentk arhitekture, ki v Botaničnem vrtu, kjer je postavljen, označuje tudi začetek ljubljanske Čebelje poti.
Natalija je pred tremi leti v oboroženem spopadu v Ukrajini izgubila spodnji del noge. Danes po zaslugi rehabilitacije najstnica hodi, pleza, rola in vozi kolo. Trenutno v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča preizkuša novo protezo, prosti čas pa izkoristi za izlete z očetom, slikanje in druge aktivnosti.
Tik pred začetkom sedme sezone, ki bo dosegljiva v nedeljo 16. julija boste spoznali Slovenca, Kristiana Vrečiča, ki je sodeloval pri snemanju serije Igra prestolov
Nataša in Mitja sprašujeta, zakaj je družbeno bolj sprejemljivo, da ima starejši moški mlajšo partnerko, ne pa nasprotno, da ima mlajšega partnerja starejša ženska?
Ne tako redka percepcija je, da so ženskam tehnična opravila tuja. Nataša in Mitja spodbujata in sprašujeta: pohvalite se, kaj vse znate, in povejte, zakaj je ta percepcija krivična?
Kako si delite gospodinjska opravila in po kakšnem ključu? Kaj naredi partner, kaj partnerka? Nataša in Mitja debatirata s poslušalci.
Sinoči se je v Novem Sadu končal eden največjih poletnih glasbenih festivalov v regiji oziroma v Evropi. Tradicionalno 4-dnevni festival Exit je letos ponudil še dodaten, "nulti" dan, glavne zveze katerega so bili ameriški rokerji The Killers. To pa ni bilo edino zveneče ime na 18-ti ediciji Exita. Tudi letos je bila tam naša ekipa.
V Noticah smo se odpravili v Novi Sad. Tam je na Exit festivalu tudi ekipa Vala 202, Jernej Sobočan je ocenil koncert največjih zvezd festivala The Killers.
Miha Šalehar in ekipa Vala 202 se je mudila na Soča Outdoor Festivalu in pred mikrofonom gostila nekaj zanimivih gostov, ki niso odšli iz Posočja, ali pa so se tja po nekaj letih odsotnosti vrnili.
Svetlana Slapšak je antropologinja, avtorica številnih antropoloških knjig.
V sredo se je v Zagrebu končal tridnevni festival InMusic. Gre za enega največjih poletnih festivalov na Hrvaškem, ki so ga za svojega vzeli tudi številni Slovenci. Letos so se na prizorišču na Jarunu zvrstila zares vroča in velika imena iz sveta glasbe: Kings of Leon, Arcade Fire, Kasabian. In Michael Kiwanuka. Britanski glasbenik ugandskih korenin, ki je maja dopolnil 30 let, in ki je po zaslugi odličnega albuma Love & Hate vse bolj popularen.
Jutranji program na Valu 202 bodo pet poletnih tednov zapored vodili pari.
Anastazija Avsec je ravnateljica, ki ni pozabila biti pedagoginja in je z medsebojno komunikacijo svojo šolo pozitivno spremenila.
Ne karaoke, živooke! Vabljeni k sodelovanju v radijski oddaji z Miho Šaleharjem, Andrejem Karolijem, glasbeno zasedbo in žirijo. Podrobnosti: www.val202.si/2017/06/zivooke
Dan D so svoj drugi dom, prostor za vaje, odprli za najzvestejše oboževalce ter tudi za Val202; tako smo bili priča rojevanju in umiranju novih komadov. Poleg tega pa so kot mentorji mladih dolenjskih glasbenikov predstavili tudi podmladek, na katerega stavijo - bend Luto.
Tudi letos se je Val 202 vsaj za nekaj časa pridružil eni naših največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij. Planinska zveza Slovenije že 35 let praznuje dan slovenskih planincev, šesto leto pa je v okviru Dne slovenskih planinskih doživetij obogatila program z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za obiskovalce vseh starosti. Na domu pod Storžičem smo preverili planinski utrip in utrip planincev, odprli kakšno knjigo pohval in pritožb, plezali in svetovali, kako varno v gore. Vsako leto svetujemo, pa se še vedno zgodi kakšna nesreča.
Neveljaven email naslov