Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste uspeli “uslišati” današnji drugačen izbor glasbe na Valu 202? Glasbeno podobo večinoma krojijo slovenski avtorji. Ni jih tako malo, ki delajo dobro glasbo!
In kaj je tisto, kar vas očara v bogati zakladnici slovenske kulture? Napišite spodaj ali na našo Facebook stran oziroma nam v 140 znakih sporočite na Twitter … V razmišljanje, spodbudo ali pa preprosto v vednost pa razmišljanja naših skrbno izbranih prešernih gostov.
Vedno neusmiljeno realistično in kritično dr. Lučko Kajfež Bogataj poznamo iz drugačnih “zgodb”. A tudi skrb za okolje in boljši jutri je stvar kulture. Tu nam (še) ne gre najbolje. Kaj pa kritika slovenske kulturne produkcije?
Marko Pokorn je pediater. In humorist. Oboje je nadvse uspešno združil v scenarijih priljubljene nadaljevanke Naša mala klinika. In kdo so doktorji slovenske kulture?
Tina Koši Mazi rada bere. In rada svoje navdušenje nad knjigami tudi širi na druge. Bralni virus je verjetno eden redkih dobrih virusov. In če se z njim okuži ves narod, bodo časi zagotovo lepši. In kaj še “premakne” strastno knjigoljubko?
Veš poet svoj dolg? Morda širiti bralni virus? In kaj še? Odgovarja antropolog, sociolog, tudi kulturnik Klemen Jelinčič Boeta.
Slovenski harmonikar, skladatelj in fizik Janez Dovč presežke svoje domišljije trenutno sprošča v skupini Jararaja. In prisega na pevce.
Iz zakladnice slovenske kulture svojega favorita brez težav potegne tudi astrofizik dr. Tomaž Zwitter. Važno je, da je dobro, pravi. Unikatno. Ceni tudi kolega Janeza Dovča. A nesporno prvi je …
Slep je, kdor se s kulturo ukvarja … Je torej Primož Suhodolčan tudi? In kaj ima to skupnega z Butalci?
Pravnica in aktivistka dr. Barbara Rajgelj morda nima najlepše prve asociacije na Prešerna. Ima pa cilj. Odpirati prostore za kulturni, strpni, svobodni dialog. In rada ima tudi kulturo, ki se ji zdi tem vrednostam najbliže.
Igor Samobor, gledališki in filmski igralec, režiser, si o slovenski kulturi na pamet ne upa govoriti. Napoveduje ji lepo prihodnost.
Fotoreporterka Manca Juvan Hessabi tudi soustvarja slovensko kulturo. In prisega na fotografsko zavezništvo z glasbo.
Vabljeni tudi k poslušanju reportaže s podelitve Prešernovih nagrad.
Ste uspeli “uslišati” današnji drugačen izbor glasbe na Valu 202? Glasbeno podobo večinoma krojijo slovenski avtorji. Ni jih tako malo, ki delajo dobro glasbo!
In kaj je tisto, kar vas očara v bogati zakladnici slovenske kulture? Napišite spodaj ali na našo Facebook stran oziroma nam v 140 znakih sporočite na Twitter … V razmišljanje, spodbudo ali pa preprosto v vednost pa razmišljanja naših skrbno izbranih prešernih gostov.
Vedno neusmiljeno realistično in kritično dr. Lučko Kajfež Bogataj poznamo iz drugačnih “zgodb”. A tudi skrb za okolje in boljši jutri je stvar kulture. Tu nam (še) ne gre najbolje. Kaj pa kritika slovenske kulturne produkcije?
Marko Pokorn je pediater. In humorist. Oboje je nadvse uspešno združil v scenarijih priljubljene nadaljevanke Naša mala klinika. In kdo so doktorji slovenske kulture?
Tina Koši Mazi rada bere. In rada svoje navdušenje nad knjigami tudi širi na druge. Bralni virus je verjetno eden redkih dobrih virusov. In če se z njim okuži ves narod, bodo časi zagotovo lepši. In kaj še “premakne” strastno knjigoljubko?
Veš poet svoj dolg? Morda širiti bralni virus? In kaj še? Odgovarja antropolog, sociolog, tudi kulturnik Klemen Jelinčič Boeta.
Slovenski harmonikar, skladatelj in fizik Janez Dovč presežke svoje domišljije trenutno sprošča v skupini Jararaja. In prisega na pevce.
Iz zakladnice slovenske kulture svojega favorita brez težav potegne tudi astrofizik dr. Tomaž Zwitter. Važno je, da je dobro, pravi. Unikatno. Ceni tudi kolega Janeza Dovča. A nesporno prvi je …
Slep je, kdor se s kulturo ukvarja … Je torej Primož Suhodolčan tudi? In kaj ima to skupnega z Butalci?
Pravnica in aktivistka dr. Barbara Rajgelj morda nima najlepše prve asociacije na Prešerna. Ima pa cilj. Odpirati prostore za kulturni, strpni, svobodni dialog. In rada ima tudi kulturo, ki se ji zdi tem vrednostam najbliže.
Igor Samobor, gledališki in filmski igralec, režiser, si o slovenski kulturi na pamet ne upa govoriti. Napoveduje ji lepo prihodnost.
Fotoreporterka Manca Juvan Hessabi tudi soustvarja slovensko kulturo. In prisega na fotografsko zavezništvo z glasbo.
Vabljeni tudi k poslušanju reportaže s podelitve Prešernovih nagrad.
Čehinja Ester Ledecka je olimpijska prvakinja v superveleslalomu! Dvakratna svetovna prvakinja v deskanju na snegu je s številko 26 šokirala tekmice!
Z biologom Simonom Zidarjem o mitih, povezanih z netopirji: se nam lahko zapletejo v lase, ali res pijejo kri in zakaj med spanjem visijo.
V radijski manipulaciji minister Zdravko Počivalšek pomaga pri dilemi glede ogleda filma 50 odtenkov za valentinovo.
Zehanje. Zehanje. Zehanje. Ko to bereš, zehaš. Raziskovalci po vsem svetu testnim subjektom predvajajo posnetke zehanja, da bi ugotovili, ali se odzovejo. Podoben preizkus so izvedli pri šimpanzih, ti posnemajo zehanje tudi, če ga zaznajo pri pripadniku sorodne vrste. Celo nekateri psi posnemajo zehanje svojega lastnika.
Ivan Cankar je nekoč na vprašanje: “Kdo je večji, Tolstoj ali Cankar?” odgovoril: “Tolstoj je Tolstoj, Cankar je pa Cankar.” Že pisateljeva mati Neža je v Ivanu odkrila velik umetniški talent, ki je bil za časa njegovega življenja velikokrat prizadet zaradi uničujočih kritik njegovih del. Število občudovalcev njegove besede pa je rastlo in ob njegovi smrti, ko so se od njega poslovile velike množice ljudi, je bil na splošno že priznan kot največji nacionalni pisatelj. Tudi kanonizacija Franceta Prešerna za nacionalnega pesnika se je v praksi začela predvsem po njegovi smrti. Leta 1866 ga je Stritar v predgovoru nove izdaje Prešernovih pesmi postavil na raven, na kateri je bil Shakespeare za Angleže, Racine za Francoze. Postavil ga je v galerijo evropskih nacionalnih pesnikov. Prešeren tudi zares v svojem času ni imel resne konkurence, in čeprav je bil kandidat za slavnega moža, ki ga bomo slavili zato, da bomo slavili svojo preteklost in v ljudeh utrjevali nacionalno zavest, tudi Vodnik, je njegovo mesto zasedel Prešeren. O tem, kdaj sta dva velika umetnika postala naša največja, nacionalna, bomo govorili z literarnim zgodovinarjem in teoretikom dr. Marijanom Dovićem ter literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj.
Zdravljico je zvočno preoblikoval raper Klemen Klemen, poklonili so se ji Lačni Franz, s priredbo tudi metalci Sarcasm. A Slovenci nismo edini, ki ne prepovedujemo preobrazbe državne hvalnice. Nekatere evropske različice domoljubnih slavospevov so pristale celo na albumih znanih izvajalcev.
Ste danes bolj raztreseni kot sicer? Vam gre vse na žice? Se težko zberete? Vas vsaka malenkost spravi s tira? No ja, danes imate vsaj prikladen izgovor za takšno razpoloženje – polna luna. In to ne samo navadna polna luna.
Hej, Justin, vse najboljše za 37. rojstni dan. A začnimo na začetku. Justin Randall Timberlake se je rodil 31. januarja 1981 v glavnem mestu zvezne države Tennessee, Memphisu. Od malih nog obkrožen z ljudmi, ki so se ukvarjali s svetom zabave, je hitro opravil avdicijo za TV-oddajo Klub Mikija Miške, član stalne zasedbe je bil dve leti, ko pa je dopolnil 15 let in je dokončno mutiral, je soustanovil zasedbo 'Nsync in leta 1998 z njo izdal prvo skladbo. Justin Timberlake je tenorist.
Veliki zmagovalec 60-te podelitve grammyjev je postal Bruno Mars – domov je odnesel kar šest prestižnih kipcev.
V sklopu razpisa Imamo novo glasbo predstavljamo komad Modrozeleni svet izvajalca Matijasa Severhena.
Skupina Blu Sine v okviru razpisa Imamo novo glasbo predstavljajo komad z naslovom Daleč grem.
David Bowie je bil umetnik, ki je znal razmišljati zunaj okvirjev in je k sebi pustil le tiste, ki so mu pomagali uresničevati ideje. Andrej se spominja glasbenika in umetnika, ki je zaznamoval kulturno zgodovino planeta. O njegovem vplivu tudi nekateri slovenski glasbeniki.
Pupa je umetniški vzdevek Špele Novak, ki v sklopu razpisa Imamo novo glasbo premierno predstavlja svojo skladbo Najina slika.
Predmet iz račjih kosti in kljuna, ki človeka pripravi k molčečnosti, pa kip boginje ki ženskam, če jo ne častijo prav, spelje može in boginja, ki varuje prostor le če dobi v dar zadosti gina. To je le nekaj predmetov iz prav posebne zbirke Marca Arbogasta, nekdanjega alzaškega pivovarja, ki že leta po afriških državah, kot so Benin, Togo, Gana in Nigerija zbira predmete, ki so jih in jih še vedno uporabljajo vaščani in svečeniki v obredih vuduja. V nekdanjem vodnem stolpu, blizu železniške postaje v Strasbourgu, je razstavljenih približno 200 predmetov za dobre pa tudi po malem zle človeške želje in priprošnje bogovom. Muzej vuduja pa ni le edini tak v Franciji, pač pa kar v Evropi in zelo gotovo tudi najobsežnejša zbirka vudu predmetov Zahodne Afrike na svetu. Razkazala nam jo je skrbnica objektov in vodnica po muzeju, Megane Liguori.
Pogovor z Ježkovim nagrajencem, novinarjem, tekstopiscem, kantavtorjem Dragom Mislejem - Mefom o življenju, o letu 2017, o načrtih za leto 2018.
Ulissa Aldrovandija je kar nekaj pomembnih naravoslovcev 18. stoletja, med njimi tudi švedski botanik in zdravnik Carl Linne, imenovalo očeta naravoslovja. Aldrovandi je bil sicer pravnik, filozof, zdravnik in prvi profesor naravne filozofije, danes bi temu rekli naravoslovja, na Bolonjski univerzi, leta 1568 pa je postal predstojnik bolonjskega botaničnega vrta. Bil je tudi eden prvih, ki so organizirali botanično odpravo; z nje je prinesel približno 4760 preparatov in jih posušil, zbral pa je tudi več kot 7000 primerkov iz narave in jih shranil v svojem kabinetu čudes. Prav na podlagi svojih zbirk in dela je zasnoval 13 monumentalnih enciklopedij, v katerih je opisal živi svet ter minerale in fosile. Šest jih hrani naša Narodna in univerzitetna knjižnica, zadnja z naslovom Zgodovina nenaravnih bitij se je enciklopedijam o ribah, parkljastih štirinožcih, živorodnih štirinožcih s prsti, kačah in zmajih ter o preostalih brezkrvnih živalih pridružila šele letos. O značilnostih naravoslovja in raziskovanja v 16. stoletju, ko naj bi po Aldrovandijevem pisanju ponekod še živeli zmaji in druga mitološka bitja, antropomorfne živali in nenavadni ljudje, smo govorili z doktorico Sonjo Svoljšak, skrbnico in raziskovalko starih tiskov v NUKU.
Sporočilo prvega singla skupine Green Note Collective je preprosto. Tematika skladbe je primerna času, napisana je v kontekstu novega leta.
Neveljaven email naslov