Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi po gozdovih planotaste Menišije med naselji Borovnica, Vrhnika, Logatec in Cerknica hodili sami, bi verjetno bolj kot gledali pod noge, oprezali okoli. Zato je dobro včasih obiskati gozd skupaj s strokovnjakom. Z raziskovalcem na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Mihom Krofljem smo tokrat iskali, čigave tace in parklji so se po na novo zapadlem snegu potikali okoli.
V nekaj dni starem snegu so poleg srn in košut prevladovale sledi lisic. Našli pa smo tudi sled divjih prašičev, jazbecev, kun in divje mačke. Teh je – verjeli ali ne – v Dinaridih nekaj 1000. Manj sreče bi imeli, če bi iskali risa, pri nas jih je le kakih 15 do 20 živali.
Foto: Miha Krofel
[slickr-flickr search=”sets” set= “72157629062193104” type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on”sort=”name”]
Cilj – volčje sledi
Na območju Menišije sta bila nekoč dva volka, par. A samico Tvigi, ki naj bi k nam prišla iz sosednje Hrvaške, je lani povozil avto. Zato zdaj raziskovalce zanima, ali je samec še vedno tam, je sam ali ima morda novo volčjo spremljevalko, saj je zdaj zadnji čas za paritev.
Ker volkovi ponoči po teritoriju naredijo od 20 do 30 kilometrov, nekateri tudi 70, sledi ni težko najti, a le sled, volka videti pa je nekaj drugega. Podatke o gibanju volkov dobivajo s telemetrijo s pomočjo ovratnic, drugi načini spremljanja živali so še genski monitoring, zimsko sledenje in popisovanje z izzivanjem tuljenja.
Pri nas je nekje 10 tropov volkov, 5 od njih je na območjih Slovenije in Hrvaške: “Samo za slovenski del, po reprodukciji in pred odstrelom je ocena volkov v Sloveniji število 43, po zaključnem odstrelu in pred reprodukcijo pa v povprečju 32,” pravi Miha Krofelj ter dodaja, da je pri nas za en avtobus volkov.
Za ustrelitev volka nekoč nagrada v višini treh plač
Kdor je nekoč pri nas ustrelil volka, je dobil celo nagrado, ki je znašala tri plače. Nagrade so ukinili šele leta 1973, leta 1990 pa je volka zaščitila Lovska zveza Slovenije, tri leta pozneje pa še država. Včasih so bili povsod, danes so v Dinaridih, na Notranjskem in Kočevskem, primorskem Krasu in na Nanosu.
Zanimivost, ki je pri volkovih očarala Miho Kroflja, je njihovo sodelovanje v tropu in prenos znanja s starejših na mlade. Samec in samica namreč ostaneta skupaj, če jima to dopustijo okoliščine, vse življenje, trop pa sestavljajo njuni potomci. Če se zgodi, da samec ali samica pogine, potem ali trop razpade ali pa pride drug volk ali volkulja, nikoli pa vodilnega mesta ne zavzame kateri od potomcev. Pri volkovih namreč ni parjenja v sorodstvu.
Še ena redka žival v naših gozdovih, ki pa ne živi na drevesih, kot mnogi mislijo, je ris. Leta 1973 so k nam pripeljali 6 predstavnikov te vrste, a ji zaradi medsebojnega parjenja in krivolova grozi izumrtje.
Rjavi medved pozimi za razliko od črnega ne spi, ampak drema
No, z raziskovalcem Miho Krofljem risa nismo sledili, prav tako nismo našli pričakovanih volčjih sledi, ampak nepričakovane medvedje. Rjavi medved namreč za razliko od črnega ne spi trdnega zimskega spanja, ampak bolj drema. Zato se lahko zgodi, da ga srečaš tudi pozimi, a moj sogovornik pravi, da je bolj nevarno srečati avto kot medveda ali volka, v primeru da ga, pa Krofelj svetuje: “Medved ne napada ljudi, ker bi jih hotel pojest. On napade človeka samo v primerih, ko se tako ustraši, da se mu zdi bolje, da se brani kot da beži. Zato je glavno, da mu damo čim prej vedeti da prihajamo. Če pa se že zgodi, da se srečamo z njim je najbolj da ostanemo mirni, da se ne začnemo dreti, mahati ali teči, ker se bo medved še bolj ustrašil.”
Še manj nas mora biti strah volkov, kajti “v Sloveniji ni enega primera, da bi volk kadarkoli kjerkoli napadel človeka. Zadnji pisni vir je Rdeča kapica“, je še dodal raziskovalec na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Miha Krofelj.
Če bi po gozdovih planotaste Menišije med naselji Borovnica, Vrhnika, Logatec in Cerknica hodili sami, bi verjetno bolj kot gledali pod noge, oprezali okoli. Zato je dobro včasih obiskati gozd skupaj s strokovnjakom. Z raziskovalcem na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Mihom Krofljem smo tokrat iskali, čigave tace in parklji so se po na novo zapadlem snegu potikali okoli.
V nekaj dni starem snegu so poleg srn in košut prevladovale sledi lisic. Našli pa smo tudi sled divjih prašičev, jazbecev, kun in divje mačke. Teh je – verjeli ali ne – v Dinaridih nekaj 1000. Manj sreče bi imeli, če bi iskali risa, pri nas jih je le kakih 15 do 20 živali.
Foto: Miha Krofel
[slickr-flickr search=”sets” set= “72157629062193104” type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on”sort=”name”]
Cilj – volčje sledi
Na območju Menišije sta bila nekoč dva volka, par. A samico Tvigi, ki naj bi k nam prišla iz sosednje Hrvaške, je lani povozil avto. Zato zdaj raziskovalce zanima, ali je samec še vedno tam, je sam ali ima morda novo volčjo spremljevalko, saj je zdaj zadnji čas za paritev.
Ker volkovi ponoči po teritoriju naredijo od 20 do 30 kilometrov, nekateri tudi 70, sledi ni težko najti, a le sled, volka videti pa je nekaj drugega. Podatke o gibanju volkov dobivajo s telemetrijo s pomočjo ovratnic, drugi načini spremljanja živali so še genski monitoring, zimsko sledenje in popisovanje z izzivanjem tuljenja.
Pri nas je nekje 10 tropov volkov, 5 od njih je na območjih Slovenije in Hrvaške: “Samo za slovenski del, po reprodukciji in pred odstrelom je ocena volkov v Sloveniji število 43, po zaključnem odstrelu in pred reprodukcijo pa v povprečju 32,” pravi Miha Krofelj ter dodaja, da je pri nas za en avtobus volkov.
Za ustrelitev volka nekoč nagrada v višini treh plač
Kdor je nekoč pri nas ustrelil volka, je dobil celo nagrado, ki je znašala tri plače. Nagrade so ukinili šele leta 1973, leta 1990 pa je volka zaščitila Lovska zveza Slovenije, tri leta pozneje pa še država. Včasih so bili povsod, danes so v Dinaridih, na Notranjskem in Kočevskem, primorskem Krasu in na Nanosu.
Zanimivost, ki je pri volkovih očarala Miho Kroflja, je njihovo sodelovanje v tropu in prenos znanja s starejših na mlade. Samec in samica namreč ostaneta skupaj, če jima to dopustijo okoliščine, vse življenje, trop pa sestavljajo njuni potomci. Če se zgodi, da samec ali samica pogine, potem ali trop razpade ali pa pride drug volk ali volkulja, nikoli pa vodilnega mesta ne zavzame kateri od potomcev. Pri volkovih namreč ni parjenja v sorodstvu.
Še ena redka žival v naših gozdovih, ki pa ne živi na drevesih, kot mnogi mislijo, je ris. Leta 1973 so k nam pripeljali 6 predstavnikov te vrste, a ji zaradi medsebojnega parjenja in krivolova grozi izumrtje.
Rjavi medved pozimi za razliko od črnega ne spi, ampak drema
No, z raziskovalcem Miho Krofljem risa nismo sledili, prav tako nismo našli pričakovanih volčjih sledi, ampak nepričakovane medvedje. Rjavi medved namreč za razliko od črnega ne spi trdnega zimskega spanja, ampak bolj drema. Zato se lahko zgodi, da ga srečaš tudi pozimi, a moj sogovornik pravi, da je bolj nevarno srečati avto kot medveda ali volka, v primeru da ga, pa Krofelj svetuje: “Medved ne napada ljudi, ker bi jih hotel pojest. On napade človeka samo v primerih, ko se tako ustraši, da se mu zdi bolje, da se brani kot da beži. Zato je glavno, da mu damo čim prej vedeti da prihajamo. Če pa se že zgodi, da se srečamo z njim je najbolj da ostanemo mirni, da se ne začnemo dreti, mahati ali teči, ker se bo medved še bolj ustrašil.”
Še manj nas mora biti strah volkov, kajti “v Sloveniji ni enega primera, da bi volk kadarkoli kjerkoli napadel človeka. Zadnji pisni vir je Rdeča kapica“, je še dodal raziskovalec na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Miha Krofelj.
Ne karaoke, živooke! Vabljeni k sodelovanju v radijski oddaji z Miho Šaleharjem, Andrejem Karolijem, glasbeno zasedbo in žirijo. Podrobnosti: www.val202.si/2017/06/zivooke
Dan D so svoj drugi dom, prostor za vaje, odprli za najzvestejše oboževalce ter tudi za Val202; tako smo bili priča rojevanju in umiranju novih komadov. Poleg tega pa so kot mentorji mladih dolenjskih glasbenikov predstavili tudi podmladek, na katerega stavijo - bend Luto.
Tudi letos se je Val 202 vsaj za nekaj časa pridružil eni naših največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij. Planinska zveza Slovenije že 35 let praznuje dan slovenskih planincev, šesto leto pa je v okviru Dne slovenskih planinskih doživetij obogatila program z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za obiskovalce vseh starosti. Na domu pod Storžičem smo preverili planinski utrip in utrip planincev, odprli kakšno knjigo pohval in pritožb, plezali in svetovali, kako varno v gore. Vsako leto svetujemo, pa se še vedno zgodi kakšna nesreča.
Mafija bo pokala po šivih - govorimo o študentski kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani … Od tam bo danes zvečer od 20. ure v živo potekala oddaja Frekvenca X, posvečena velikemu izumitelju in geniju Nikoli Tesli. Za uvod v ta futuristično obarvani dan bomo preverili, kako zelo so Teslovi izumi pomagali svetu postati takšen, kot je. Je bil genialec ali čarovnik? Inovator ali čudak? Ga zato, ker se v življenju ni podrejal akademskim in političnim krogom, še danes ne znamo ceniti dovolj? Zakaj njegovih del in odkritij ne obravnavamo ne v osnovni ne v srednji šoli, pa še na fakulteti za elektrotehniko ga omenijo samo bežno?
Ne gre za kvote, ne gre za enakost, za glasbo gre. Profesorica kitare, kantavtorica zaljubljena v jazz in prvi glas zasanjanega novega dolenjskega vala. Mojca, Sandra Erpe in Lamai, tri kitare, trije glasovi, ena zgodba. Glasba je odgovor.
Carski praženec, začinjen s kroniko betona in velenjskega vsakdana. Trije domači MC-ji niso novinci, a skoraj vsak dan naredijo nekaj novega. Raznovrstnost glasbene ponudbe Vala 202 z liriko opazovalcev urbanega danes. Poskusi razumeti. Emkej, Mrigo & Ghet ter Mirko.
Evropska solidarnostna enota mladim omogoča prostovoljsko delo, pripravništvo in zaposlitev ter sodelovanje pri projektih v svoji državi ali tujini. V projektu je prijavljenih že več kot 30.000 mladih, prvi udeleženci pa že sodelujejo v aktivnostih. Na kakšen način projekt deluje in kakšen je postopek registracije?
Še eni velikani rocka so se vrnili po dolgi pavzi – Foo Fighters! Dave Grohl in druščina so po dveh letih izdali nov single z naslovom Run. Napoveduje nov album, datum za zdaj ni znan, govori pa se, da bo še letos.
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.” Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R'n'B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: "Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja."
Glasbeni večer na Valu 202 smo namenili glasbi s plošče Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band skupine The Beatles. Paul McCartney, George Harrison, John Lennon in Ringo Starr so brez dvoma najbolj znan kvartet, kar se jih je pojavilo v zgodovini popularne glasbe. Njihova osma studijska plošča je v Veliki Britaniji izšla 26. maja, drugod po svetu pa 1. junija 1967. Pisatelj in glasbenik Luj Šprohar je osvetlil spomine nanjo v pogovoru z Jernejem Venetom.
Brane Oblak je pred dnevi praznoval 70. rojstni dan. Pred dobrim desetletjem je bil izbran za najboljšega slovenskega nogometaša. Imel je blestečo kariero. Pri Olimpiji se je uveljavil, s Hajdukom je osvojil jugoslovansko ligo in pokal, pet let pa je igral v Nemčiji, kjer je postal državni prvak z Bayernom. Oblakovo kariero smo prečesali s tistimi, ki so z njim delili zelenico. Njegovi nekdanji soigralci se časov, ki so jih skupaj doživeli, spominjajo radostno, s precej nostalgije.
Hrvaški glasbenik Zlatan Stipišić – Gibonni je prejemnik številnih nagrad in eden najbolj cenjenih poetov sodobne hrvaške glasbe. Mojstrsko prepleta ljudsko izročilo dalmatinske obale s sodobno glasbo.
Neveljaven email naslov