Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da Wikipedia lajša brskanje po najrazličnejših geslih tudi v slovenščini, je že nekaj povsem samoumevnega. Da to lahko počnemo že celih deset let pa je verjetno manj znano.
Slovenski Wikipedisti so zagnani, strokovni, resni in odgovorni. Članke v slovensko izdajo globalne spletne enciklopedije pa prispevajo celo z naših fakultet.
26. februarja 2002 so največji zanesenjaki sestavili prvo slovensko Wikigeslo. In statistika je po prvem desetletju res zavidljiva – slovenski Wikipedisti se lahko primerjajo s tistimi v veliko večjih in močnejših državah.
Slovenska izdaja najbolj znane spletne enciklopedije ima že 133.000 gesel – 133-krat več kot Enciklopedija Slovenije. Ima več kot 500 prostovoljcev, ki prispevajo vsebine, več kot 200 urednikov in več kot 30 administratorjev.
Da Wikipedia lajša brskanje po najrazličnejših geslih tudi v slovenščini, je že nekaj povsem samoumevnega. Da to lahko počnemo že celih deset let pa je verjetno manj znano.
Slovenski Wikipedisti so zagnani, strokovni, resni in odgovorni. Članke v slovensko izdajo globalne spletne enciklopedije pa prispevajo celo z naših fakultet.
26. februarja 2002 so največji zanesenjaki sestavili prvo slovensko Wikigeslo. In statistika je po prvem desetletju res zavidljiva – slovenski Wikipedisti se lahko primerjajo s tistimi v veliko večjih in močnejših državah.
Slovenska izdaja najbolj znane spletne enciklopedije ima že 133.000 gesel – 133-krat več kot Enciklopedija Slovenije. Ima več kot 500 prostovoljcev, ki prispevajo vsebine, več kot 200 urednikov in več kot 30 administratorjev.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov