Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Val 202 in Ekologi brez meja se že pet tednov v nanizanki Srečno ločene smeti selimo po Sloveniji, od ekološkega otoka do ekološkega otoka.
V Trebnjem smo se pogovarjali o skrbi za odpadke po sistemu “od zibelke do zibelke”.
V Trebnjem smo se z Alešem Jarcem, vodjem projektov v Trimu, pogovarjali o tem, kako pri njih vračajo odpadke v proizvodnjo, pri tem pa dosegajo zelo dobre rezultate, saj kar 98 odstotkov odpadkov v Trimu postane sekundarna surovina.
FOTOGALERIJA Z OBISKA V TREBNJEM (FOTO: KATJA URAN)
“Pomembna je komunikacija z zaposlenimi, treba jim je predstaviti cilje, ta sistem pa moramo sproti dograjevati,” je povedal Jarc.
Pa je zaradi tega končni izdelek lahko tudi cenejši, nas je zanimalo. “Seveda. Takšno kroženje surovine se imenuje “od zibelke do zibelke”, vsak izdelek recikliramo, surovine se obračajo, ne pristanejo v naravi kot smeti, ali na komunalni deponiji.” Na takšen način odpadke ločujejo tudi v pisarnah njihovega podjetja, recept za uspeh pri ravnanju z odpadki pa je doslednost.
Kolo za Lejo
V nagradni igri Ne smetim, dobim, ki jo pripravljajo Ekologi brez meja, pa je v Trebnjem zmagala Leja, ki je do ekološkega otoka prinesla vrečke, polne papirja.
Povedala je, da se Trebanjci pri ločevanju odpadkov trudijo, a jim to ne uspeva v celoti, saj pri svojem stanovanjskem bloku pogosto vidi, da v smetnjak z embalažo nekateri mečejo plenice, žaganje in celo iztrebke domačih živali.
Bomo boljše rezultate dosegli s kaznovanjem ali s prepričevanjem? Leja je prepričana, da bo treba uporabiti oba načina.
@Val202 lustkan lapsus :) tehnoloski otoki :) namesto ekoloski
— Roni Kordis (@had) February 27, 2012
Val 202 in Ekologi brez meja se že pet tednov v nanizanki Srečno ločene smeti selimo po Sloveniji, od ekološkega otoka do ekološkega otoka.
V Trebnjem smo se pogovarjali o skrbi za odpadke po sistemu “od zibelke do zibelke”.
V Trebnjem smo se z Alešem Jarcem, vodjem projektov v Trimu, pogovarjali o tem, kako pri njih vračajo odpadke v proizvodnjo, pri tem pa dosegajo zelo dobre rezultate, saj kar 98 odstotkov odpadkov v Trimu postane sekundarna surovina.
FOTOGALERIJA Z OBISKA V TREBNJEM (FOTO: KATJA URAN)
“Pomembna je komunikacija z zaposlenimi, treba jim je predstaviti cilje, ta sistem pa moramo sproti dograjevati,” je povedal Jarc.
Pa je zaradi tega končni izdelek lahko tudi cenejši, nas je zanimalo. “Seveda. Takšno kroženje surovine se imenuje “od zibelke do zibelke”, vsak izdelek recikliramo, surovine se obračajo, ne pristanejo v naravi kot smeti, ali na komunalni deponiji.” Na takšen način odpadke ločujejo tudi v pisarnah njihovega podjetja, recept za uspeh pri ravnanju z odpadki pa je doslednost.
Kolo za Lejo
V nagradni igri Ne smetim, dobim, ki jo pripravljajo Ekologi brez meja, pa je v Trebnjem zmagala Leja, ki je do ekološkega otoka prinesla vrečke, polne papirja.
Povedala je, da se Trebanjci pri ločevanju odpadkov trudijo, a jim to ne uspeva v celoti, saj pri svojem stanovanjskem bloku pogosto vidi, da v smetnjak z embalažo nekateri mečejo plenice, žaganje in celo iztrebke domačih živali.
Bomo boljše rezultate dosegli s kaznovanjem ali s prepričevanjem? Leja je prepričana, da bo treba uporabiti oba načina.
@Val202 lustkan lapsus :) tehnoloski otoki :) namesto ekoloski
— Roni Kordis (@had) February 27, 2012
Konec leta 1990 smo se Slovenci poenotili v glasnem in ubranem DA. Takrat je volila tudi igralka Alenka Tetičkovič, ki je na svojih prvih volitvah odločala, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Pravi, da se spominja zlasti občutka vznemirjenja in želje po spremembah.
Neposrečena, neuporabna in neprivlačna darila niso nič novega. Vsako leto se kdo pritožuje nad stekleno snežno kroglo in drugimi predmeti brez prave uporabne vrednosti. Katero darilo ste potlačili v podzavest in katero na dno omare?
V prazničnem času pošiljamo analogna in digitalna voščila. Za prva se čas izteka, druga lahko oddamo s preprostim klikom. Komunikacijska strateginja in ustvarjalka Vojka Žgavec Clemenz kljub naklonjenosti digitalnim platformam pravi, da na roke napisano in z znamko še vedno zadene naravnost v srce. Kreativka stavi na preprostost, še posebej kritična je do osladnih in kičastih voščil. V prazničnem času, ko je vsega preveč, pa ne le jedače in pijače, je treba skrbno izbirati tudi besede. Prisluhnite njenemu receptu za iskreno in kreativno voščilo!
Drugačne jutranje vesti iz vaših krajev po Sloveniji v decembrski praznični izvedbi Poletja v dvoje na Valu 202. Avtorji: MIha Šalehar, Andrej Karoli, Uršula Zaletelj, Lovro Štanta.
Slovenski raziskovalci so skupaj s kolegi iz tujine na sledi učinkovitemu škropivu! Odkritje v industrijski praksi odpira možnost za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov in s tem bolj ciljano zaščito pred nekaterimi rastlinskimi boleznimi. V raziskavi so ugotovili, kako poteka prvi korak poškodb rastlinskih celic, ki jih povzročajo toksični proteini NLP. Pri delu so uporabili lastno znanje o lipidih in proteinih. Raziskavo je objavila prestižna znanstvena revija Science! Pojasnjujeta dr. Vesna Hodnik in dr. Gregor Anderluh.
Predstavljamo skladbo Veter iz Grčije. Skladbo, ki jo je iz vreče potegnil Mariborčan Nino. Nino Vreča.
Kupili smo nov televizor, pridemo domov, se udobno namestimo na kavč in si želimo pogledati našo najljubšo serijo, televizor pa se ne prižge. Praviloma bi vsakdo ob tem takoj pomislil na uveljavljanje garancije, pri tem pa pozabil, da ima pravico do uveljavitve stvarne napake, pravi Matjaž Jakin, svetovalec pri ZPS-ju. To pravico imamo pri nakupu katerega koli izdelka, ki ne deluje, če nima lastnosti, ki bi jih moral imeti, ali kako drugače ni skladen s pogodbo. Pa četudi gre v tem primeru samo za jogurt, ki ni bil pravilno zaprt.
V okviru razpisa Imamo novo glasbo predstavljamo Uršulo Ramoveš in fante z Jazbecove grape ter njihov komad Dobri kamni.
Andrej je prosil sledilce na omrežju Twitter, da zapišejo svojo najljubšo pesem in album iztekajočega se leta. Nabor je bil raznolik in na trenutke čudovit. Pod črto, 99 odstotkov zapisanega Val 202 ponuja v svojih glasbenih opremah, tako, da se zdi, da smo oboji na pravi poti.
Za njegov “projekt” ga je država nagradila s 40 urami družbenokoristnega dela. Dokazal je, kako preprosto je v Sloveniji in Evropi ponarediti klasičen podpis in v diplomi na fakulteti za elektrotehniko iskal praktične rešitve za boljšo zaščito naših dokumentov. Pred časom je stažiral v varnostni službi evropskega parlamenta, kmalu se po ideje in izzive spet odpravlja na Japonsko, v domači gorenjski vasi vodi gasilsko društvo in tudi tam skuša uvesti nove pristope in tehnologije. Florjan Praprotnik je s svojo nenavadno zgodbo zmagal na drugem Znanstvenem slamu, ki ga organizira Znanost na cesti.
Celoten pogovor oddaje Kje pa vas čevelj žuli? - Po azbestu “sosežiganje” nevarnih odpadkov
Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika.
Rod Stewart je znan po unikatnem hripavem tenorju, v glasbi pa vešče krmari medi čutnimi pop baladami in poskočnim rock’n’roll. Velja za enega najimenitnejših rock vokalistov našega časa. V karieri je presegel število 100 milijonov prodanih albumov, glasbeni svet mu bo tako vedno hvaležen za številne uspešnice, kot so Maggie May, You Wear It Well, Sailing, Tonight’s the Night (Gonna Be Alright), I Don’t Want to Talk About It, Hot Legs, Da Ya Think I’m Sexy.
V naslovu prispevka je samo nekaj pozdravov s katerimi se pri nas izkazuje lepa navada in del osnovne kulture vsakega človeka – pozdravljanje torej. In ker je 21. november svetovni dan pozdrava, je Aleš Smrekar zavil na ljubljansko filozofsko fakulteto in našel sogovornika, ki bi nam o pozdravih znal povedati marsikaj zanimivega.
Neveljaven email naslov