Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Val 202 in Ekologi brez meja se že pet tednov v nanizanki Srečno ločene smeti selimo po Sloveniji, od ekološkega otoka do ekološkega otoka.
V Trebnjem smo se pogovarjali o skrbi za odpadke po sistemu “od zibelke do zibelke”.
V Trebnjem smo se z Alešem Jarcem, vodjem projektov v Trimu, pogovarjali o tem, kako pri njih vračajo odpadke v proizvodnjo, pri tem pa dosegajo zelo dobre rezultate, saj kar 98 odstotkov odpadkov v Trimu postane sekundarna surovina.
FOTOGALERIJA Z OBISKA V TREBNJEM (FOTO: KATJA URAN)
“Pomembna je komunikacija z zaposlenimi, treba jim je predstaviti cilje, ta sistem pa moramo sproti dograjevati,” je povedal Jarc.
Pa je zaradi tega končni izdelek lahko tudi cenejši, nas je zanimalo. “Seveda. Takšno kroženje surovine se imenuje “od zibelke do zibelke”, vsak izdelek recikliramo, surovine se obračajo, ne pristanejo v naravi kot smeti, ali na komunalni deponiji.” Na takšen način odpadke ločujejo tudi v pisarnah njihovega podjetja, recept za uspeh pri ravnanju z odpadki pa je doslednost.
Kolo za Lejo
V nagradni igri Ne smetim, dobim, ki jo pripravljajo Ekologi brez meja, pa je v Trebnjem zmagala Leja, ki je do ekološkega otoka prinesla vrečke, polne papirja.
Povedala je, da se Trebanjci pri ločevanju odpadkov trudijo, a jim to ne uspeva v celoti, saj pri svojem stanovanjskem bloku pogosto vidi, da v smetnjak z embalažo nekateri mečejo plenice, žaganje in celo iztrebke domačih živali.
Bomo boljše rezultate dosegli s kaznovanjem ali s prepričevanjem? Leja je prepričana, da bo treba uporabiti oba načina.
@Val202 lustkan lapsus :) tehnoloski otoki :) namesto ekoloski
— Roni Kordis (@had) February 27, 2012
Val 202 in Ekologi brez meja se že pet tednov v nanizanki Srečno ločene smeti selimo po Sloveniji, od ekološkega otoka do ekološkega otoka.
V Trebnjem smo se pogovarjali o skrbi za odpadke po sistemu “od zibelke do zibelke”.
V Trebnjem smo se z Alešem Jarcem, vodjem projektov v Trimu, pogovarjali o tem, kako pri njih vračajo odpadke v proizvodnjo, pri tem pa dosegajo zelo dobre rezultate, saj kar 98 odstotkov odpadkov v Trimu postane sekundarna surovina.
FOTOGALERIJA Z OBISKA V TREBNJEM (FOTO: KATJA URAN)
“Pomembna je komunikacija z zaposlenimi, treba jim je predstaviti cilje, ta sistem pa moramo sproti dograjevati,” je povedal Jarc.
Pa je zaradi tega končni izdelek lahko tudi cenejši, nas je zanimalo. “Seveda. Takšno kroženje surovine se imenuje “od zibelke do zibelke”, vsak izdelek recikliramo, surovine se obračajo, ne pristanejo v naravi kot smeti, ali na komunalni deponiji.” Na takšen način odpadke ločujejo tudi v pisarnah njihovega podjetja, recept za uspeh pri ravnanju z odpadki pa je doslednost.
Kolo za Lejo
V nagradni igri Ne smetim, dobim, ki jo pripravljajo Ekologi brez meja, pa je v Trebnjem zmagala Leja, ki je do ekološkega otoka prinesla vrečke, polne papirja.
Povedala je, da se Trebanjci pri ločevanju odpadkov trudijo, a jim to ne uspeva v celoti, saj pri svojem stanovanjskem bloku pogosto vidi, da v smetnjak z embalažo nekateri mečejo plenice, žaganje in celo iztrebke domačih živali.
Bomo boljše rezultate dosegli s kaznovanjem ali s prepričevanjem? Leja je prepričana, da bo treba uporabiti oba načina.
@Val202 lustkan lapsus :) tehnoloski otoki :) namesto ekoloski
— Roni Kordis (@had) February 27, 2012
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Mihi je s poslušalci iskal odgovor na vprašanje kdo je butl in kako lahko butlu pravzaprav lahko še rečemo na lepši način.
Vas živcirajo avtomatski odzivniki? Ste že kdaj bili 17. v čakalni vrsti? Kako bi bilo, če bi telefonski odzivniki govorili resnico? Z Mihijem v jutranjih nebulozah!
V peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu si lahko še vse do 5. aprila ogledate razstavo fotografij, opremljenih z zgodbami o nekdanjem življenju na Ljubljanskem gradu: Mama, a bomo zdaj graščaki? Gre za pripovedi nekdanjih stanovalcev, ki so bili po večini takrat otroci, zato ne preveč grajsko življenje včasih opisujejo lepše, kot je bilo verjetno v resnici.
Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?
Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?
V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.
V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.
Mihi je v torkovem jutru spraševal, kdo je boljši voznik - moški ali ženske?
Aleš Smrekar in Igor Tominec sta se vrnila s SP v alpskem smučanju. Kako je potekalo njuno delo, kako se dopolnjujeta, kako sta se pogovarjala s Tino Maze?
Mihi je v jutranjih nebulozah poslušalce spraševal, na kakšno glasbo žurajo na pustnih karnevalih.
V jutranjih nebulozah se je Mihi spraševal, kdo je dobri sosed? Oziroma, kaj definira dobrega soseda?
Potovanje skozi čas od nekdaj prevzema človeško domišljijo, a kljub številnim, manj ali bolj posrečenim poskusom, ta podvig še nikomur ni uspel. Lahko pa v prihodnost pošiljamo sporočila in predmete. Za to ne potrebujemo zapletene tehnologije in fizikalnih izračunov, temveč le časovno kapsulo, kakršno so nedavno odkrili v Kopru. Stara je 108 let, v zid stare meščanske hiše jo je vgradil Josip Ahtik. A ni edini, ki je uporabil tovrstno komuniciranje. Med koprskimi zidovi lahko odkrijemo marsikaj. Več o tem Matej Rodela.
Starejši in ljudje s spominom vedo povedati, da je zima vsako leto. Zakaj potem taka panika, ko pade sneg?
V jutranjih nebulozah je Mihi spraševal, kakšni so kriteriji, da nekomu za nekaj postanemo nevoščljivi oziroma "fouš". Slišali smo tudi himno foušiji.
Neveljaven email naslov