Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekološka zasedaVala 202 in Ekologov brez meja, ki v nanizanki Srečno ločene smeti že šest tednov preverja, kako ločujemo odpadke v Sloveniji, je bila tokrat na Bledu.
“Prevzemamo vse, kar dobimo, ker bi tisto, česar ne bi vzeli, verjetno pristalo v naravi,” je povedal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar, ko smo se z njim pogovarjali o gospodinjskih kosovnih odpadkih. Med te odpadke sodijo pohištvo, bela tehnika, hladilni in drugi gospodinjski aparati, televizorji, računalniki, vzmetnice, preproge, smuči …
Vabljeni tudi k premiernemu poslušanju himne projekta Očistimo Slovenijo 2012: Vlada Kreslina – Okna na stežaj!
Sistemi odvozov se spreminjajo
Včasih so komunalna podjetja organizirala akcije odvoza kosovnih odpadkov, a v številnih občinah zdaj tega ni več. Za odvoz se z gospodinjstvi raje dogovarjajo individualno, s predhodnimi naročili, povsod pa lahko občani oddajajo kosovne odpadke v zbirnih centrih. V Sloveniji režimi odvoza kosovnih odpadkov niso povsem poenoteni. Poglejmo, kako to poteka v nekaterih gorenjskih občinah.
Gospodinjstva v Kranju prejmejo dve dopisnici za tekoče leto, z njima naročijo brezplačen odvoz do dveh kubičnih metrov teh odpadkov, dopisnici pa lahko izkoristijo vsako posebej ali skupaj. V občini Preddvor je akcija zbiranja kosovnih odpadkov “od vrat do vrat” marca in traja tri dni, po vnaprej objavljenem urniku. V občinah Cerklje, Šenčur, Naklo pa lahko gospodinjstva kosovne odpadke enkrat mesečno brezplačno oddajo v zbirnem centru. V Kranjski Gori imajo kosovni odvoz organiziran takole: spomladi bodo gospodinjstva dobila kupone, ki jih pred napovedano akcijo pošljejo na komunalno podjetje.
Zabojniki v zbirnem centru, v ozadju pa blejski grad, ki mu je zelo všeč, da so odpadki srečno ločeni (foto: Tatjana Pirc).
Na Bledu dobijo gospodinjstva dva bona za brezplačni odvoz kosovnih odpadkov, za katera se dogovorijo s podjetjem Infrastruktura Bled, bon velja za dva kubična metra kosovnih odpadkov v tekočem letu, sicer pa tudi na Bledu lahko občani pripeljejo kosovne odpadke v zbirni center.
Centri ponovne uporabe
Še vedno uporabne gospodinjske kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Center ponovne uporabe, zaenkrat imamo v Sloveniji le enega, v Rogaški Slatini, nastaja pa še šest novih, ki bodo odprti še letos. Tam npr. kavč popravijo in prodajo v svoji trgovini, slabše ohranjene gospodinjske kosovne odpadke pa imajo za rezervne dele, je povedala dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.
Vovkova je prepričana, da s centri ponovne uporabe v Sloveniji zamujamo kakšnih dvajset let, predvsem pa rabljeno pohištvo in vse ostalo pri nas prehitro pristane na odlagališčih, te dobrine bi morale krožiti med uporabniki. Če jih popravimo, podarimo, prodamo, jim s tem podaljšamo.
Ekološka zasedaVala 202 in Ekologov brez meja, ki v nanizanki Srečno ločene smeti že šest tednov preverja, kako ločujemo odpadke v Sloveniji, je bila tokrat na Bledu.
“Prevzemamo vse, kar dobimo, ker bi tisto, česar ne bi vzeli, verjetno pristalo v naravi,” je povedal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar, ko smo se z njim pogovarjali o gospodinjskih kosovnih odpadkih. Med te odpadke sodijo pohištvo, bela tehnika, hladilni in drugi gospodinjski aparati, televizorji, računalniki, vzmetnice, preproge, smuči …
Vabljeni tudi k premiernemu poslušanju himne projekta Očistimo Slovenijo 2012: Vlada Kreslina – Okna na stežaj!
Sistemi odvozov se spreminjajo
Včasih so komunalna podjetja organizirala akcije odvoza kosovnih odpadkov, a v številnih občinah zdaj tega ni več. Za odvoz se z gospodinjstvi raje dogovarjajo individualno, s predhodnimi naročili, povsod pa lahko občani oddajajo kosovne odpadke v zbirnih centrih. V Sloveniji režimi odvoza kosovnih odpadkov niso povsem poenoteni. Poglejmo, kako to poteka v nekaterih gorenjskih občinah.
Gospodinjstva v Kranju prejmejo dve dopisnici za tekoče leto, z njima naročijo brezplačen odvoz do dveh kubičnih metrov teh odpadkov, dopisnici pa lahko izkoristijo vsako posebej ali skupaj. V občini Preddvor je akcija zbiranja kosovnih odpadkov “od vrat do vrat” marca in traja tri dni, po vnaprej objavljenem urniku. V občinah Cerklje, Šenčur, Naklo pa lahko gospodinjstva kosovne odpadke enkrat mesečno brezplačno oddajo v zbirnem centru. V Kranjski Gori imajo kosovni odvoz organiziran takole: spomladi bodo gospodinjstva dobila kupone, ki jih pred napovedano akcijo pošljejo na komunalno podjetje.
Zabojniki v zbirnem centru, v ozadju pa blejski grad, ki mu je zelo všeč, da so odpadki srečno ločeni (foto: Tatjana Pirc).
Na Bledu dobijo gospodinjstva dva bona za brezplačni odvoz kosovnih odpadkov, za katera se dogovorijo s podjetjem Infrastruktura Bled, bon velja za dva kubična metra kosovnih odpadkov v tekočem letu, sicer pa tudi na Bledu lahko občani pripeljejo kosovne odpadke v zbirni center.
Centri ponovne uporabe
Še vedno uporabne gospodinjske kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Center ponovne uporabe, zaenkrat imamo v Sloveniji le enega, v Rogaški Slatini, nastaja pa še šest novih, ki bodo odprti še letos. Tam npr. kavč popravijo in prodajo v svoji trgovini, slabše ohranjene gospodinjske kosovne odpadke pa imajo za rezervne dele, je povedala dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.
Vovkova je prepričana, da s centri ponovne uporabe v Sloveniji zamujamo kakšnih dvajset let, predvsem pa rabljeno pohištvo in vse ostalo pri nas prehitro pristane na odlagališčih, te dobrine bi morale krožiti med uporabniki. Če jih popravimo, podarimo, prodamo, jim s tem podaljšamo.
Kakšne družinske vezi imajo mladi in kako si predstavljajo načrtovanje svoje družine? Kaj jim pomeni in predstavlja družina? Kdo se lahko o njej odloča?
Matjaž Radin je ribič, eden redkih pri nas, ki se preživlja izključno z ribištvom in prodajo plodov morja. Kako koronačas vpliva na ribištvo in preživetje peščice preostalih ribičev, kakšen je ulov v teh dneh, kako nadomestiti izpad zaradi zaprtih gostinskih lokalov?
Danes je svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 na pobudo Unesca zaznamujemo tudi pri nas. Tokratna osrednja tema je umetna inteligenca oziroma življenje v času robotov in transhumanizma, kar je bil tudi naslov današnje virtualne okrogle mize, ki so jo obkrožili dijaki, študentje in profesorji. O izzivi in dilemah, povezanih z umetno inteligenco se je z dr. Olgo Markič, filozofinjo in predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti, pogovarjal Maj Valerij.
Pred dvema tednoma smo na valu 202 raziskovali ozadja napovedane (Vroči mikrofon link: https://val202.rtvslo.si/2020/10/vroci-mikrofon-240/ ) izselitve nevladnih organizacij z Metelkove 6, saj jim je Ministrstvo za kulturo ob začetku razglašene epidemije poslalo sporazume o »prostovoljni izselitvi« s trimesečnim rokom. Od naše oddaje se je izkazala jasna namera, da Ministrstvo na Metelkovi 6 uredi Prirodoslovni muzej, odvila pa se je tudi seja Odbora za kulturo v Državnem zboru, v kateri so nevladne organizacije z Metelkove 6 predstavile svoje delo in pokazale na svoj prispevek k javnemu dobremu. Po skoraj peturni razpravi so poslanci sprejeli sklep koalicije, s katerim so pozvali Ministrstvo za kulturo in vlado, naj vsem upravičenim najemnikom in uporabnikom Metelkove 6 v sodelovanju z vsemi deležniki v Ljubljani koordinirata zagotovitev nadomestnih prostorov do 1. junija 2021. Sicer pa Metelkova 6 ni edini problem kulturnikov. Več kot 70 institucij in oddelkov ter skoraj 200 posameznikov je na ministra za kulturo naslovilo javno pismo, v katerem mu očitajo ogrožanje delavk in delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi, neupoštevanje stroke in neodgovorno gospodarjenje. Kakšen je odziv Ministrstva za kulturo? Prisluhnite.
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije. Že dolgo proučuje dogajanje na Poljskem in Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova zadnja je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
Feri Lainšček je minuli mesec izdal svoj 30. roman. Naslovil ga je Kurji pastir, v njem pa odstira dolgo potlačene spomine iz svojih najzgodnješih let, ki jih je preživel v Dolencih na Goričkem. Kot pravi priljubljeni prekmurski avtor, bo o svojem otroštvu napisal še dve knjigi, v vseh treh pa bo zajel zgolj prvo desetletje svojega življenja. V Murski Soboti je Ferija Lainščka pred mikrofon povabila Lidija Kosi.
"Predstava, da smo v obdobju epidemije v vojnem stanju v ljudeh vzbuja še več neugodnih čustev, jih še bolj plaši, vznemirja, jezi, kar vse skupaj lahko vodi do nasilnih vedenj. Sporočilo, da gre za vojno stanje, ljudi v teh stresnih časih zagotovo ne pomirja," poudarja Sana Čoderl Dobnik.
Po več mesecih nesreče z vremenom in številnih preložitev izstrelitve je 3. septembra letos z raketo Vega v vesolje poletelo 53 satelitov, med katerimi sta bila tudi prva slovenska: Trisat in Nemo HD. Slednji že zelo pridno pošilja podatke v bazno postajo. O prvih zajetih podobah, trenutnem stanju sistemov in nalogah, ki se obetajo do konca leta, se je z direktorjem Centra odličnosti Vesolje-SI dr. Tomažem Rodičem pogovarjal Maj Valerij.
V Sloveniji živi 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb in tem je v prvi vrsti namenjena oddaja naše televizije Prisluhnimo tišini, ki je pred kratkim obeležila svojo 40-letnico. Kot pravi magistrica Tina Grošelj, ki oddaji urednikuje zadnjih deset let, skušajo prikazati zgodbe ljudi, ki jih piše življenje z okvaro sluha, in sporočajo dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Eno takih je tudi to, da je bil slovenski znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, v zgodovini več kot stoletje prepovedan. Danes znakovni jezik obsega približno 18.000 kretenj, kar je recimo besedni zaklad slišečega sedmošolca. Najbolj razvita sta ameriški in britanski znakovni jezik. 14. novembra v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika. 14. novembra leta 2002 je bil namreč v Uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javnega življenja, kar uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
Zima je čas, ko se zaradi manjše vlažnosti zaradi kurjenja znotraj in nižjih temperatur zunaj pojavi veliko več težav s kožo. Tudi takrat, ko ni drugih dejavnikov, je koža na rokah pozimi, ko izgublja vlažnost, veliko bolj občutljiva, letos pa bo to stanje še povečalo pogostejše umivanje in razkuževanje rok. Zato je zdaj čas, da začnemo z negovanjem kože, ne takrat, ko bo ta že vsa razdražena in rdeča. Nekaj nasvetov o negi rok nam bo povedala dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Pri pediatrinji in infektologinji Tatjani Mrvič pa smo se pozanimali, ali lahko povečana uporaba razkužil prinese nastanek bolj odpornih bakterij.
Kakšen vpogled v filmsko ustvarjalnost nam letos v sedmih programskih sekcijah z 22. celovečernimi filmi in tekmovalnim programom kratkega filma ponuja Liffe?
Franc Dolinar in Alojz Levstik sta 7. novembra 1920 v Ljubljani ustanovila Podporno društvo slepih, ki je bila prva slovenska invalidska organizacija. Sprva je bil njen namen zbiranja sredstev za pomoč revnim slepim, ki pa so bili takrat odvisni le od dobre volje svojcev in znancev. Danes pa je to organizacija, ki skrbi za socialne programe za pomoč pri kompenzaciji posledic okvare vida, pri ozaveščanju javnosti pa opozarja tudi na dostopnost v urbanem okolju. Pokrajinski muzej Maribor in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije sta ob 100. obletnici postavila razstavo slik in fotografij, ki so delo 19 slepih in slabovidnih avtoric in avtorjev iz različnih slovenskih krajev.
V Škofji Loki so pod okriljem Centra slepih, slabovidnih in starejših odprli prvo rdečo ceno za obolele s covidom-19 izven uradnih prostorov centra, zato smo preverili, kako so si v coni organizirali delo in življenje.
Aleš Črnič opominja na liberalni koncept svobode, da moja svoboda sega do meja svobode drugih. »Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju obnašati odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim.« Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. »Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana.«
Kakšno je duševno stanje mladih v času zaprtja javnega življenja? Kako se spopadajo z morebitnimi duševnimi stiskami v koronakrizi? Kako ocenjujejo komunikacijo ukrepov in nagovarjanje mladih s strani odločevalcev? Komu se lahko zaupajo? Sproščajo frustracije tudi s kršitvijo vladnih ukrepov ali jim sledijo in jih spoštujejo? O tem razpravljajo Tadej Jezernik, Sanja Zupančič in Klara Jurečič.
Obletnica albuma tokrat z njenim akterjem v živo. Andrej Šifrer obeležuje trideseto obletnico izida albuma Hiti počasi, ki je nastal po dolgoletnem diskografskem premoru. Posnel ga je v Nashvilleu, gre za njegov poklon vzornikom, ki so zaznamovali tudi njegov glasbeni izraz.
Študentske družine so tiste izjeme, ki jim država ta hip dovoljuje bivanje v študentskih domovih. Te so stalni dom za približno tretjino študentskih družin. Mlade starše pa so zaostrene epidemiološke razmere postavile pred še večje izzive, med študijem na daljavo morajo namreč skrbeti še za otroke, saj večina malčkov v teh dneh ostaja doma. Kako se študentski starši spopadajo s čustvenimi, partnerskimi in študijskimi izzivi, tudi v primerjavi s preteklostjo, je poizvedela Eva Lipovšek.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Zvok. Zvočna ekologija. Prostor. Različni načini poslušanja. To so le nekatera raziskovalna izhodišča Steklenika - galerije za zvok, bioakustiko in umetnost, ki je skupni projekt Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Steklenik – v parku Tivoli je zdaj sicer zaprt, a je v teh novembrskih dneh zavod Cona začel nov program lokacijskih FM-sprehodov. O tem smo se pogovarjali z umetniško vodjo zavoda CONA Ireno Pivka.
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
Neveljaven email naslov