Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekološka zasedaVala 202 in Ekologov brez meja, ki v nanizanki Srečno ločene smeti že šest tednov preverja, kako ločujemo odpadke v Sloveniji, je bila tokrat na Bledu.
“Prevzemamo vse, kar dobimo, ker bi tisto, česar ne bi vzeli, verjetno pristalo v naravi,” je povedal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar, ko smo se z njim pogovarjali o gospodinjskih kosovnih odpadkih. Med te odpadke sodijo pohištvo, bela tehnika, hladilni in drugi gospodinjski aparati, televizorji, računalniki, vzmetnice, preproge, smuči …
Vabljeni tudi k premiernemu poslušanju himne projekta Očistimo Slovenijo 2012: Vlada Kreslina – Okna na stežaj!
Sistemi odvozov se spreminjajo
Včasih so komunalna podjetja organizirala akcije odvoza kosovnih odpadkov, a v številnih občinah zdaj tega ni več. Za odvoz se z gospodinjstvi raje dogovarjajo individualno, s predhodnimi naročili, povsod pa lahko občani oddajajo kosovne odpadke v zbirnih centrih. V Sloveniji režimi odvoza kosovnih odpadkov niso povsem poenoteni. Poglejmo, kako to poteka v nekaterih gorenjskih občinah.
Gospodinjstva v Kranju prejmejo dve dopisnici za tekoče leto, z njima naročijo brezplačen odvoz do dveh kubičnih metrov teh odpadkov, dopisnici pa lahko izkoristijo vsako posebej ali skupaj. V občini Preddvor je akcija zbiranja kosovnih odpadkov “od vrat do vrat” marca in traja tri dni, po vnaprej objavljenem urniku. V občinah Cerklje, Šenčur, Naklo pa lahko gospodinjstva kosovne odpadke enkrat mesečno brezplačno oddajo v zbirnem centru. V Kranjski Gori imajo kosovni odvoz organiziran takole: spomladi bodo gospodinjstva dobila kupone, ki jih pred napovedano akcijo pošljejo na komunalno podjetje.
Zabojniki v zbirnem centru, v ozadju pa blejski grad, ki mu je zelo všeč, da so odpadki srečno ločeni (foto: Tatjana Pirc).
Na Bledu dobijo gospodinjstva dva bona za brezplačni odvoz kosovnih odpadkov, za katera se dogovorijo s podjetjem Infrastruktura Bled, bon velja za dva kubična metra kosovnih odpadkov v tekočem letu, sicer pa tudi na Bledu lahko občani pripeljejo kosovne odpadke v zbirni center.
Centri ponovne uporabe
Še vedno uporabne gospodinjske kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Center ponovne uporabe, zaenkrat imamo v Sloveniji le enega, v Rogaški Slatini, nastaja pa še šest novih, ki bodo odprti še letos. Tam npr. kavč popravijo in prodajo v svoji trgovini, slabše ohranjene gospodinjske kosovne odpadke pa imajo za rezervne dele, je povedala dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.
Vovkova je prepričana, da s centri ponovne uporabe v Sloveniji zamujamo kakšnih dvajset let, predvsem pa rabljeno pohištvo in vse ostalo pri nas prehitro pristane na odlagališčih, te dobrine bi morale krožiti med uporabniki. Če jih popravimo, podarimo, prodamo, jim s tem podaljšamo.
Ekološka zasedaVala 202 in Ekologov brez meja, ki v nanizanki Srečno ločene smeti že šest tednov preverja, kako ločujemo odpadke v Sloveniji, je bila tokrat na Bledu.
“Prevzemamo vse, kar dobimo, ker bi tisto, česar ne bi vzeli, verjetno pristalo v naravi,” je povedal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar, ko smo se z njim pogovarjali o gospodinjskih kosovnih odpadkih. Med te odpadke sodijo pohištvo, bela tehnika, hladilni in drugi gospodinjski aparati, televizorji, računalniki, vzmetnice, preproge, smuči …
Vabljeni tudi k premiernemu poslušanju himne projekta Očistimo Slovenijo 2012: Vlada Kreslina – Okna na stežaj!
Sistemi odvozov se spreminjajo
Včasih so komunalna podjetja organizirala akcije odvoza kosovnih odpadkov, a v številnih občinah zdaj tega ni več. Za odvoz se z gospodinjstvi raje dogovarjajo individualno, s predhodnimi naročili, povsod pa lahko občani oddajajo kosovne odpadke v zbirnih centrih. V Sloveniji režimi odvoza kosovnih odpadkov niso povsem poenoteni. Poglejmo, kako to poteka v nekaterih gorenjskih občinah.
Gospodinjstva v Kranju prejmejo dve dopisnici za tekoče leto, z njima naročijo brezplačen odvoz do dveh kubičnih metrov teh odpadkov, dopisnici pa lahko izkoristijo vsako posebej ali skupaj. V občini Preddvor je akcija zbiranja kosovnih odpadkov “od vrat do vrat” marca in traja tri dni, po vnaprej objavljenem urniku. V občinah Cerklje, Šenčur, Naklo pa lahko gospodinjstva kosovne odpadke enkrat mesečno brezplačno oddajo v zbirnem centru. V Kranjski Gori imajo kosovni odvoz organiziran takole: spomladi bodo gospodinjstva dobila kupone, ki jih pred napovedano akcijo pošljejo na komunalno podjetje.
Zabojniki v zbirnem centru, v ozadju pa blejski grad, ki mu je zelo všeč, da so odpadki srečno ločeni (foto: Tatjana Pirc).
Na Bledu dobijo gospodinjstva dva bona za brezplačni odvoz kosovnih odpadkov, za katera se dogovorijo s podjetjem Infrastruktura Bled, bon velja za dva kubična metra kosovnih odpadkov v tekočem letu, sicer pa tudi na Bledu lahko občani pripeljejo kosovne odpadke v zbirni center.
Centri ponovne uporabe
Še vedno uporabne gospodinjske kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Center ponovne uporabe, zaenkrat imamo v Sloveniji le enega, v Rogaški Slatini, nastaja pa še šest novih, ki bodo odprti še letos. Tam npr. kavč popravijo in prodajo v svoji trgovini, slabše ohranjene gospodinjske kosovne odpadke pa imajo za rezervne dele, je povedala dr. Marinka Vovk, direktorica Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.
Vovkova je prepričana, da s centri ponovne uporabe v Sloveniji zamujamo kakšnih dvajset let, predvsem pa rabljeno pohištvo in vse ostalo pri nas prehitro pristane na odlagališčih, te dobrine bi morale krožiti med uporabniki. Če jih popravimo, podarimo, prodamo, jim s tem podaljšamo.
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Viljem Gogala se je zavestno odločil za življenje na ulici. Petnajst let je po svetu potoval brez denarja in živel od miloščine.
Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.
Maruša in Mitja se bosta v Poletju v dvoje spraševala: brez česa vse ljudje živijo? Pametnega telefona? Spleta? Denarja? Manca Behrič in Primož Cigler živita brez plastike! Razlog za spremembo življenjskega sloga in odprtje trgovine brez plastične embalaže je predvsem skrb za okolje in zdravje.
Ersilija Jagičić je zelo družabna, čeprav živi brez družabnih omrežij. Številnim prijateljem po svetu pošilja pisma ali jih pokliče s stacionarnim telefonom
Neveljaven email naslov