Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zakloniščih se v mirnem člasu skrivajo mnoge dejavnosti, ki kljub neopaženosti pomembno prispevajo k dogajanju na kulturnem prizorišču in celo napredku v znanosti. V svoji prvotni funkciji so bila večinoma uporabljena samo med desetdnevno vojno leta 1991, šele po tistem času pa so zares zaživela.
Dvonamenskost zaklonišč je sicer zapisana v zakonu in zaželjena, ker zmanjšuje stroške vzdrževanja in ker posledično prostori tudi zračijo in urejajo, je povedal Srečko Šestan iz Uprave za zaščito in reševanje RS, ki je zadolžena za nadzor na zaklonišči.
Atomsko zaklonišče v Cankarjevem domu, kjer je leta 1991 gostoval generalštab, je bilo v skladu z dvonamenskostjo že zasnovano – tam so namreč garderobe za umetnike, ki se po besedah direktorja Mitje Rotovnika včasih ustrašijo težkih železnih vrat, ki vodijo v njihove prostore.
Poleg glasbenih skupin, ki zelo pogosto uporabljajo zaklonišča za vaje, so se v Kranju za kulturne namene odločili uporabiti tudi stara nemška zaklonišča iz 2. svetovne vojne. V Kranjskih rovih je tako nastalo živahno kulturno prizorišče.
O tem, kako v zaklonišču na Gorenjskem vzgajajo človeške ribice in drugih dejavnostih, ki še potekajo v njih, lahko več slišite v prispevku.
V zakloniščih se v mirnem člasu skrivajo mnoge dejavnosti, ki kljub neopaženosti pomembno prispevajo k dogajanju na kulturnem prizorišču in celo napredku v znanosti. V svoji prvotni funkciji so bila večinoma uporabljena samo med desetdnevno vojno leta 1991, šele po tistem času pa so zares zaživela.
Dvonamenskost zaklonišč je sicer zapisana v zakonu in zaželjena, ker zmanjšuje stroške vzdrževanja in ker posledično prostori tudi zračijo in urejajo, je povedal Srečko Šestan iz Uprave za zaščito in reševanje RS, ki je zadolžena za nadzor na zaklonišči.
Atomsko zaklonišče v Cankarjevem domu, kjer je leta 1991 gostoval generalštab, je bilo v skladu z dvonamenskostjo že zasnovano – tam so namreč garderobe za umetnike, ki se po besedah direktorja Mitje Rotovnika včasih ustrašijo težkih železnih vrat, ki vodijo v njihove prostore.
Poleg glasbenih skupin, ki zelo pogosto uporabljajo zaklonišča za vaje, so se v Kranju za kulturne namene odločili uporabiti tudi stara nemška zaklonišča iz 2. svetovne vojne. V Kranjskih rovih je tako nastalo živahno kulturno prizorišče.
O tem, kako v zaklonišču na Gorenjskem vzgajajo človeške ribice in drugih dejavnostih, ki še potekajo v njih, lahko več slišite v prispevku.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov