V zakloniščih se v mirnem člasu skrivajo mnoge dejavnosti, ki kljub neopaženosti pomembno prispevajo k dogajanju na kulturnem prizorišču in celo napredku v znanosti. V svoji prvotni funkciji so bila večinoma uporabljena samo med desetdnevno vojno leta 1991, šele po tistem času pa so zares zaživela.

Dvonamenskost zaklonišč je sicer zapisana v zakonu in zaželjena, ker zmanjšuje stroške vzdrževanja in ker posledično prostori tudi zračijo in urejajo, je povedal Srečko Šestan iz  Uprave za zaščito in reševanje RS, ki je zadolžena za nadzor na zaklonišči.

Atomsko zaklonišče v Cankarjevem domu, kjer je leta 1991 gostoval generalštab, je bilo v skladu z dvonamenskostjo že zasnovano – tam so namreč garderobe za umetnike, ki se po besedah direktorja Mitje Rotovnika včasih ustrašijo težkih železnih vrat, ki vodijo v njihove prostore.

Poleg glasbenih skupin, ki zelo pogosto uporabljajo zaklonišča za vaje, so se v Kranju za kulturne namene odločili uporabiti tudi stara nemška  zaklonišča iz  2. svetovne vojne. V Kranjskih rovih je tako nastalo živahno kulturno prizorišče.

O tem, kako v zaklonišču na Gorenjskem vzgajajo človeške ribice in drugih dejavnostih, ki še potekajo v njih, lahko več slišite v prispevku.