Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Mlajši sin je zbolel za rakom. Po končani terapiji je za nadaljnje zdravljenje zelo pomembna pravilna prehrana – mi pa živimo od humanitarne pomoči,” pravi Marjeta, mati petih otrok.
Če jim ljudje, ki razumejo njihovo stisko, podarijo kaj sadja, zelenjave in polnovrednih živil so ta največkrat na mizi samo za Denisa, drugi otroci pa lahko le gledajo. Ker otroci niso upravičeni do subvencioniranega šolskega kosila, beda za domačo mizo boli še bolj.
“Imeli smo dobri plači, streho nad glavo in zdrave otroke. Potem se je vse spremenilo. Dolgo si sploh nismo priznali v kakšni stiski smo, nismo prosili za pomoč, varčevali smo, kjer se je dalo. Toda ko dva, tri dni živiš od vode in starega kruha in nimaš več nikogar, na kogar bi se obrnil, nimaš financ za v trgovino, takrat pride trenutek, ko poiščeš humanitarno pomoč,” pojasni Marjeta.
“Otroci smo zaradi revščine ožigosani v šoli, v kraju, v katerega smo se preselili smo, smo izobčeni,” je žalostna Denisova sestra Pia. “Kot da sem ena črna pika, one so pa vse bele pikice … ker nisem našminkana in nimam lepih stvari kot one, so me odstranile, se ne morem z njimi družit. Grozno, težko je. Enkrat sem povabila 16 sošolk, prišle so le tri, pa še te so naslednji dan v šoli komentirale, kakšno imamo, kako smo čudni in kako pri nas smrdi, pa čeprav to sploh ni res. Nimam prijateljic,” še pojasni 11-letnica.
Z denarjem, ki ga bodo otroci dobili iz projekta Botrstvo, bodo kupili najnujnejša živila, če bo kaj ostalo, morda celo čokolino ali kosmiče, za dišeči pralni prašek bo zagotovo zmanjkalo. In ga bo mama še naprej delala sama.
Kako se lahko vključite v projekt “Botrstvo v Sloveniji”?
1. S poslanim SMS sporočilom darujete 1 € v botrski sklad:
– v ponedeljek glasujte za kateregakoli kandidata za Ime tedna na 1919
– katerikoli dan v tednu pošljite SMS s ključno besedo VAL5 na 1919
2. Z redno donacijo 30 € na mesec. Več na strani projekta.
Porabljena bo za vsakega otroka za natančno določen namen. Zgodbo otroka vam bodo pri Zvezi prijateljev mladine na vašo željo tudi razkrili.
“Mlajši sin je zbolel za rakom. Po končani terapiji je za nadaljnje zdravljenje zelo pomembna pravilna prehrana – mi pa živimo od humanitarne pomoči,” pravi Marjeta, mati petih otrok.
Če jim ljudje, ki razumejo njihovo stisko, podarijo kaj sadja, zelenjave in polnovrednih živil so ta največkrat na mizi samo za Denisa, drugi otroci pa lahko le gledajo. Ker otroci niso upravičeni do subvencioniranega šolskega kosila, beda za domačo mizo boli še bolj.
“Imeli smo dobri plači, streho nad glavo in zdrave otroke. Potem se je vse spremenilo. Dolgo si sploh nismo priznali v kakšni stiski smo, nismo prosili za pomoč, varčevali smo, kjer se je dalo. Toda ko dva, tri dni živiš od vode in starega kruha in nimaš več nikogar, na kogar bi se obrnil, nimaš financ za v trgovino, takrat pride trenutek, ko poiščeš humanitarno pomoč,” pojasni Marjeta.
“Otroci smo zaradi revščine ožigosani v šoli, v kraju, v katerega smo se preselili smo, smo izobčeni,” je žalostna Denisova sestra Pia. “Kot da sem ena črna pika, one so pa vse bele pikice … ker nisem našminkana in nimam lepih stvari kot one, so me odstranile, se ne morem z njimi družit. Grozno, težko je. Enkrat sem povabila 16 sošolk, prišle so le tri, pa še te so naslednji dan v šoli komentirale, kakšno imamo, kako smo čudni in kako pri nas smrdi, pa čeprav to sploh ni res. Nimam prijateljic,” še pojasni 11-letnica.
Z denarjem, ki ga bodo otroci dobili iz projekta Botrstvo, bodo kupili najnujnejša živila, če bo kaj ostalo, morda celo čokolino ali kosmiče, za dišeči pralni prašek bo zagotovo zmanjkalo. In ga bo mama še naprej delala sama.
Kako se lahko vključite v projekt “Botrstvo v Sloveniji”?
1. S poslanim SMS sporočilom darujete 1 € v botrski sklad:
– v ponedeljek glasujte za kateregakoli kandidata za Ime tedna na 1919
– katerikoli dan v tednu pošljite SMS s ključno besedo VAL5 na 1919
2. Z redno donacijo 30 € na mesec. Več na strani projekta.
Porabljena bo za vsakega otroka za natančno določen namen. Zgodbo otroka vam bodo pri Zvezi prijateljev mladine na vašo željo tudi razkrili.
Jerneja Jošar, diplomirana agronominja ima drugačno mnenje o vrtnarjenju, kot ga poznamo iz starih knjig in običajev. Zavzema se za to, da bi ga ljudem približala, saj mnogim še vedno predstavlja muko.
Opis: Kako srbeče pete v planinskih čevljih prepričati, da ostanejo doma in kako tudi sedaj ohranjati planinsko kondicijo? Idej za delo doma je ogromno, pa tudi splošno fizično kondicijo se da vzdrževati v vseh pogojih. Nekaj nam jih je povedal Matjaž Šerkezi, aplinist, gorski reševalec in sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
Neveljaven email naslov