Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodba osnovnošolca Izaka, ki mu je mama umrla za rakom. Po njeni smrti je moral za nekaj časa celo v rejo, zdaj pa z brezposelnim očetom sicer živita skupaj, vendar v slabih finančnih in stanovanjskih razmerah.
Čeprav živita na Primorskem, o počitnicah na morju le sanjata, saj imata komajda za najnujnejše …
“Po mamini smrti je vse drugače”
“Žena je hudo zbolela, a ker smo bili v dolgovih, ni imela plačanega niti zdravstvenega zavarovanja. Ko smo dolg poplačali s kreditom in je lahko šla na zdravljenje, pa je bilo že prepozno,” o trpki izkušnji izpred treh let govori oče osmošolca Izaka.
“V času ženinega počasnega in mučnega umiranja, smo bili sami in nas je malokdo povprašal, ali kaj potrebujemo in kako smo,” pravi oče, ki je povrh vsega takrat ostal še brez zaposlitve. Po mamini smrti, v času žalovanja, obupa, stečaja podjetja, v katerem je delal oče, finančne stiske in občutka brezizhodnosti zaradi dolgov, pa se je skrb znancev nenadoma zbudila in tako je moral Izak po čudnem spletu okoliščin, oče jim pravi napaka, za skoraj leto dni v rejništvo.
Beda za štirimi scenami
Izak o mamini smrti in obdobju po njej ne govori. Zdaj z očetom spet živita skupaj, te rane uspešno celita, a finančne luknje nikakor ne moreta. Hipotekarni kredit je nenehna grožnja nad njima in ker stanovanja nikakor ne smeta izgubiti, varčujeta povsod, tudi pri hrani gre pogosto na tesno:
“Gremo na Rdeči križ in na Karitas….moraš it sem prosit in tja prosit… pa ti je nerodno, pa ne veš, ali bi šel…pa ne greš…pa spet grš, ko je sila …. ma grozno … grozen občutek …”
Oče njuno finančno bedo, ki je v manjšem kraju takoj vsem na očeh, kar se da skriva za štirimi zidovi: “Nikamor ne grem, sploh ven ne grem, redkokdaj …”
A tudi stanovanje, njegovo zatočišče, je povsem dotrajano, čeprav je sila spreten, saj mu zmanjka denarja za najosnovnejši material. Nujno bi moral popraviti kopalnico, polno plesni, pri oknih vdira hlad, tudi kadar ne piha burja. A težko je sanjati o obnovi četudi povsem plesnivih sten, če moraš otroku odrekati celo hrano, ki si jo želi: “Ribe ima rad, pa mu jih kupim, enkrat na štirinajst dni …”
Želi si žogo
Izaku se je življenje po mamini smrti postavilo na glavo. Želi si žogo. Lahko mu pomagate: j.mp/HghYBU #botrstvo
— Val 202 (@Val202) April 2, 2012
Mamina smrt, življenje brez nje, začasno rejništvo, skromen družinski proračun, Izak je v svojih 14 letih veliko izkusil, o tem mu je mučno govoriti. Lažje kaj pove o nogometu, ki ga ima rad: “Žogo bi pa res rabil, eno navadno, za nogomet, mam eno celo strgano doma, padajo že kosi z nje …“
Izak veliko igra nogomet s prijatelji, njegov oče pa si želi, da bi sinu lahko predstavil lepote ribolova, njegove nekdanje športne ljubezni. Po kalvariji, ki sta jo prestala v zadnjih dveh letih, je oče prepričan, da bi skupno muharjenje njune vezi še okrepilo.
Toda v takšni finančni stiski, ko si oče že nekaj let ni kupil niti enega samega oblačila zase, ko lahko gresta na obisk k sorodnikom le enkrat na leto, kadar napraskata za bencin za skoraj 30 let star avto, denarja za ribiško dovolilnico še nekaj let ne bo. In čeprav ju do morja loči le dobre pol ure vožnje, bosta o skupnih počitnicah na plaži že osmo leto zapored samo sanjala.
Če bi Izaku in njegovemu očetu želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na račun ZPM Moste Polje s posebnim sklicem.
Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke Izakovemu očetu, ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne bo računal nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJ.MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 123
Koda namena: CHAR
Namen: Botrstvo – za Izaka
Za dodatne informacije lahko pišete na: jana.vidic@rtvslo.si
Zgodba osnovnošolca Izaka, ki mu je mama umrla za rakom. Po njeni smrti je moral za nekaj časa celo v rejo, zdaj pa z brezposelnim očetom sicer živita skupaj, vendar v slabih finančnih in stanovanjskih razmerah.
Čeprav živita na Primorskem, o počitnicah na morju le sanjata, saj imata komajda za najnujnejše …
Zgodba osnovnošolca Izaka, ki mu je mama umrla za rakom. Po njeni smrti je moral za nekaj časa celo v rejo, zdaj pa z brezposelnim očetom sicer živita skupaj, vendar v slabih finančnih in stanovanjskih razmerah.
Čeprav živita na Primorskem, o počitnicah na morju le sanjata, saj imata komajda za najnujnejše …
“Po mamini smrti je vse drugače”
“Žena je hudo zbolela, a ker smo bili v dolgovih, ni imela plačanega niti zdravstvenega zavarovanja. Ko smo dolg poplačali s kreditom in je lahko šla na zdravljenje, pa je bilo že prepozno,” o trpki izkušnji izpred treh let govori oče osmošolca Izaka.
“V času ženinega počasnega in mučnega umiranja, smo bili sami in nas je malokdo povprašal, ali kaj potrebujemo in kako smo,” pravi oče, ki je povrh vsega takrat ostal še brez zaposlitve. Po mamini smrti, v času žalovanja, obupa, stečaja podjetja, v katerem je delal oče, finančne stiske in občutka brezizhodnosti zaradi dolgov, pa se je skrb znancev nenadoma zbudila in tako je moral Izak po čudnem spletu okoliščin, oče jim pravi napaka, za skoraj leto dni v rejništvo.
Beda za štirimi scenami
Izak o mamini smrti in obdobju po njej ne govori. Zdaj z očetom spet živita skupaj, te rane uspešno celita, a finančne luknje nikakor ne moreta. Hipotekarni kredit je nenehna grožnja nad njima in ker stanovanja nikakor ne smeta izgubiti, varčujeta povsod, tudi pri hrani gre pogosto na tesno:
“Gremo na Rdeči križ in na Karitas….moraš it sem prosit in tja prosit… pa ti je nerodno, pa ne veš, ali bi šel…pa ne greš…pa spet grš, ko je sila …. ma grozno … grozen občutek …”
Oče njuno finančno bedo, ki je v manjšem kraju takoj vsem na očeh, kar se da skriva za štirimi zidovi: “Nikamor ne grem, sploh ven ne grem, redkokdaj …”
A tudi stanovanje, njegovo zatočišče, je povsem dotrajano, čeprav je sila spreten, saj mu zmanjka denarja za najosnovnejši material. Nujno bi moral popraviti kopalnico, polno plesni, pri oknih vdira hlad, tudi kadar ne piha burja. A težko je sanjati o obnovi četudi povsem plesnivih sten, če moraš otroku odrekati celo hrano, ki si jo želi: “Ribe ima rad, pa mu jih kupim, enkrat na štirinajst dni …”
Želi si žogo
Izaku se je življenje po mamini smrti postavilo na glavo. Želi si žogo. Lahko mu pomagate: j.mp/HghYBU #botrstvo
— Val 202 (@Val202) April 2, 2012
Mamina smrt, življenje brez nje, začasno rejništvo, skromen družinski proračun, Izak je v svojih 14 letih veliko izkusil, o tem mu je mučno govoriti. Lažje kaj pove o nogometu, ki ga ima rad: “Žogo bi pa res rabil, eno navadno, za nogomet, mam eno celo strgano doma, padajo že kosi z nje …“
Izak veliko igra nogomet s prijatelji, njegov oče pa si želi, da bi sinu lahko predstavil lepote ribolova, njegove nekdanje športne ljubezni. Po kalvariji, ki sta jo prestala v zadnjih dveh letih, je oče prepričan, da bi skupno muharjenje njune vezi še okrepilo.
Toda v takšni finančni stiski, ko si oče že nekaj let ni kupil niti enega samega oblačila zase, ko lahko gresta na obisk k sorodnikom le enkrat na leto, kadar napraskata za bencin za skoraj 30 let star avto, denarja za ribiško dovolilnico še nekaj let ne bo. In čeprav ju do morja loči le dobre pol ure vožnje, bosta o skupnih počitnicah na plaži že osmo leto zapored samo sanjala.
Če bi Izaku in njegovemu očetu želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na račun ZPM Moste Polje s posebnim sklicem.
Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke Izakovemu očetu, ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne bo računal nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJ.MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 123
Koda namena: CHAR
Namen: Botrstvo – za Izaka
Za dodatne informacije lahko pišete na: jana.vidic@rtvslo.si
Zgodba osnovnošolca Izaka, ki mu je mama umrla za rakom. Po njeni smrti je moral za nekaj časa celo v rejo, zdaj pa z brezposelnim očetom sicer živita skupaj, vendar v slabih finančnih in stanovanjskih razmerah.
Čeprav živita na Primorskem, o počitnicah na morju le sanjata, saj imata komajda za najnujnejše …
Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška o tem, kaj iz lastnih izkušenj in izkušenj kolegov izpostavlja kot ključne elemente za uspešno krizno vodenje.
Od danes lahko samozaposleni zaprosijo za solidarnostno pomoč, tako imenovani temeljni dohodek. Finančna uprava je pripravila obrazec izjave, dostopen je prek sistema e-davki, pa tudi prek mobilne aplikacije. Izjavo je preprosto izpolniti pojasnjuje generalni direktor finančne uprave Peter Jenko.
Navdih za sedmo epizodo je Ciril Kosmač: živel je med leti 1910 in 1980, ustvarjal v okvirih socialnega realizma, a je zelo rad uporabljal simbole. Takšna sta recimo trobenta in oblak v Baladi o trobenti in oblaku. Novelo Gosenica je spisal po spominih iz rimske ječe, kjer je bil leta 1930 zaprt kot politični kaznjenec. Toliko za danes o književnosti, zdaj pa je na vrsti športni prenos.
Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Populacija risov v Sloveniji je trenutno izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti je potrebno znižati, in sicer z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. "Če se živali preveč parijo v sorodstvu jim pada kondicija, zbolijo, umirajo. To se je zgodilo pri nas, zato poskušamo pripeljati nove, tuje rise." V teh pomladnih dneh so risi še posebej aktivni, ker je čas parjenja in ker jih lahko spremljajo prek telemetričnih ovratnic lahko povejo, kdo se srečuje s kom.
Jožko Smukavec je eden od bratov kapucinov, ki prebivajo v škofjeloškem samostanu.
Zdravnica Jožica Maučec Zakotnik je bila dolgoletna družinska zdravnica in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delovala je tudi kot programska direktorica Cindi Slovenija. Med drugim je zaslužna za vzpostavitev programa Svit, ki skrbi za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Kaj trenutno neizvajanje preventivnih programov kot sta Zora in Dora pomeni za prihodnost?
Kako se kot prostovoljec pridružiti humanitarcem? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? Kje so na voljo dodatne informacije? Odgovarja Primož Jamšek s Slovenske filantropije.
Boštjan Gorenc - Pižama na svojstven način predstavlja izbrana dela naših največjih pesnikov in pisateljev iz varnega zavetja svojega doma
S študenti in dijaki se pogovarjamo o bivanjskem oziroma eksistencialnem položaju, ki je v zadnjih tednih za marsikoga postal (še bolj) problematičen. Kakšne so razmere na nepremičninskem trgu za mlade, kako, če, jim pomaga država? Se res pozno osamosvojimo? Sogovorniki so: Vida Jocif, Anej Irgolič, Jan Kozoderc in Gregor Benčina.
Valentin Vodnik se je rodil leta 1758 v Šiški, ki takrat še ni bila del Ljubljane, ampak Šiška pri Ljubljani. Pisal je pesmi, pratike in časopise, med Ilirskimi provincami pa je bil gimnazijski ravnatelj. Umrl je leta 1819, njegov kip pa stoji ob ljubljanski tržnici. Dramilo pa je naslov Vodnikove pesmi, ki je izšla v Veliki pratiki.
Fran Levstik je živel v letih med 1831 in 1887. Bil je ena najpomembnejših slovenskih javnih oseb in kulturnih ustvarjalcev svojega časa. Pisal je pesmi, pripovedi in drame, ukvarjal pa se je tudi z literarno kritiko in objavljal v časopisih. V pesmi Kako je v Korotanu si je izmislil eno Pižaminih najljubših slovenskih besed: slokobedri. Njegov Martin Krpan pa je prva slovenska umetna povest.
Kakšno je ozadje nastanka dokumentarnega filma? Kako poteka raziskava, premislek in preverjanje dejstev? Kaj pa nastopanje v dokumentarnem filmu? O tem pripovedujeta publicist, glasbeni kritik in avtor dokumentarnih filmov Igor Bašin in basist zasedbe Big Foot Mama Alen Steržaj, ki je v dokumentarnem filmu že nastopal.
Po objavi o veliki obiskanosti priljubljenih sprehajališč na Obali in Bledu zadnji marčevski vikend in zaostritvi ukrepov z omejitvami gibanja med občinami, tudi zavoljo preprečevanja najrazličnejših poškodb, se je pojavilo kar nekaj vprašanj in ugibanj povezanih s statistiko. Številke sprejetih pacientov na urgentnem bloku UKC Ljubljana so v primerjavi s številkami tistega vikenda z vikendom, ki je sledil, ko smo dodatne ukrepe torej že imeli, pravzaprav enake. Še več, številke težjih poškodb so podobne tudi za enako obdobje lani. Gašper Andrinek je za pojasnila poklical dr.Anžeta Kristana, vodjo urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana.
Jaka Grčar leto in pol živi na Nizozemskem. Tja ga je poklical Tadej Košmrlj
Anton Aškerc se je rodil leta 1856 v bližini Rimskih Toplic, umrl pa leta 1912 v Ljubljani. Od leta 1880 do 1898 je služboval kot duhovnik, nato pa je postal mestni arhivar na ljubljanskem magistratu in dve leti urejal literarni mesečnik Ljubljanski zvon. Prav tam je leta 1885 prvič izšla Aškerčeva pesem Čaša nesmrtnosti, ki je pozneje našla pot tudi v njegovo prvo pesniško zbirko Balade in romance.
“Bill je soul. Bill Withers je pel življenje, pel je hrup, ki ga je doživljal kot otrok, ko je odraščal v Zahodni Virginiji na nepravi strani železniške proge. Sin rudarja je vedel vse, kar je bilo pomembno. Globoko pod zemljo je zaupanje nujnost. Ko se je igral na beli strani proge, je srkal country, na črni strani tirov je vpijal blues in gospel. In ko je prišel do prve kitare, je začel pisati songe, ki so nastajali iz izkušenj in domišljije. Če je opisoval babičine nasvete ali pač bolečino ob izgubi bližnjega, je uporabil univerzalna čustva in izbrane besede. Predvsem pa je bil interpret, kar je odpel, se me je dotaknilo. Ni bil zamerljiv. Če se je nekaj zdelo prav, je to povedal, prav tako ni bil tiho, ko je opozarjal na krivice. Življenje vseh generacij je strnil v tri songe, čeprav jih je spisal in odpel veliko, veliko več. Bill je bil in bo ostal soul,” pravi Andrej Karoli.
Sašo Hribar je vodja ekipe ustvarjalcev Radia Ga Ga, razvedrilno-humoristične-satirične radijske oddaje. V začetku aprila je minilo trideset let, odkar je oddaja na sporedu na Prvem programu Radia Slovenija.
Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča.
Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije o tem, kako je z odpovedjo potovanj, ...
Neveljaven email naslov