Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Nikoli si ne privoščimo kakšnega nedeljskega kosila, največkrat imamo samo en obrok na dan, še tega iz stvari, ki jih dobimo na Rdečem križu. Na vsak cent moramo paziti, meso imamo največ enkrat na teden. Zadnje čase še za to ni več denarja, ne znese nam, da bi otroci lahko jedli takrat, ko so želijo in tisto, kar si želijo.”
Potem Borovo mamo oblijejo solze. Kljub revščini v otroštvu si ni nikoli predstavljala, da bodo njeni, tako zelo zaželeni otroci, živeli v še večji stiski.
“Vsi štirje spijo v eni sobici, midva na raztegljivem kavču. Lotili smo se obnove podedovane stare hiše, a je ta zaradi izgube moževe zaposlitve povsem obstala. Imamo samo razbite zidove, še streha ni končana … Nadomestilo za brezposelnost nam komaj pokrije obrok hipotekarnega kredita, da vsaj na cesti ne ostanemo, ostale položnice plačujemo iz otroških dodatkov. Za hrano ne ostane skoraj nič, kaj šele za druge stvari. Nimamo nikogar, ki bi nam pomagal.”
Bor v igri s sošolci ne tekmuje več s svojim beybladeom, ker ima najslabšega in vedno izgubi. Ne more s prijatelji, ko odhajajo na trening nogometa, ker doma nimajo denarja, da bi ga plačali. Nogometu se je moral odreči tudi starejši bratec, hči, ki je že srednješolka, z mamo izmenjuje oblačila, da je sošolke ne bi še bolj zafrkavale zaradi borne garderobe.
“Otroci imajo želje, kot jih imajo njihovi vrstniki, radi bi prave nogometne čevlje, avtomobilčke na daljinca, hči bi želela vsaj tu in tam kakšno oblačilo po svoji izbiri, vsi smo že brez primerne obutve. Jaz pa ne vem, ali bomo jutri sploh lahko kaj jedli.”
Mlado mamo je strah prihodnosti. Že zdaj ne vidi izhoda.
“Vsak dan je … neznosno.”
Če bi Boru in njegovi družini želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete poseben sklic na računu ZPM Moste Polje. Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke Borovim staršem. ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne zaračunava nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 124
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA BORA
Za dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnete tudi na Val 202: jana.vidic@rtvslo.si.
“Nikoli si ne privoščimo kakšnega nedeljskega kosila, največkrat imamo samo en obrok na dan, še tega iz stvari, ki jih dobimo na Rdečem križu. Na vsak cent moramo paziti, meso imamo največ enkrat na teden. Zadnje čase še za to ni več denarja, ne znese nam, da bi otroci lahko jedli takrat, ko so želijo in tisto, kar si želijo.”
Potem Borovo mamo oblijejo solze. Kljub revščini v otroštvu si ni nikoli predstavljala, da bodo njeni, tako zelo zaželeni otroci, živeli v še večji stiski.
“Vsi štirje spijo v eni sobici, midva na raztegljivem kavču. Lotili smo se obnove podedovane stare hiše, a je ta zaradi izgube moževe zaposlitve povsem obstala. Imamo samo razbite zidove, še streha ni končana … Nadomestilo za brezposelnost nam komaj pokrije obrok hipotekarnega kredita, da vsaj na cesti ne ostanemo, ostale položnice plačujemo iz otroških dodatkov. Za hrano ne ostane skoraj nič, kaj šele za druge stvari. Nimamo nikogar, ki bi nam pomagal.”
Bor v igri s sošolci ne tekmuje več s svojim beybladeom, ker ima najslabšega in vedno izgubi. Ne more s prijatelji, ko odhajajo na trening nogometa, ker doma nimajo denarja, da bi ga plačali. Nogometu se je moral odreči tudi starejši bratec, hči, ki je že srednješolka, z mamo izmenjuje oblačila, da je sošolke ne bi še bolj zafrkavale zaradi borne garderobe.
“Otroci imajo želje, kot jih imajo njihovi vrstniki, radi bi prave nogometne čevlje, avtomobilčke na daljinca, hči bi želela vsaj tu in tam kakšno oblačilo po svoji izbiri, vsi smo že brez primerne obutve. Jaz pa ne vem, ali bomo jutri sploh lahko kaj jedli.”
Mlado mamo je strah prihodnosti. Že zdaj ne vidi izhoda.
“Vsak dan je … neznosno.”
Če bi Boru in njegovi družini želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete poseben sklic na računu ZPM Moste Polje. Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke Borovim staršem. ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne zaračunava nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 124
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA BORA
Za dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnete tudi na Val 202: jana.vidic@rtvslo.si.
Europark je nastal na nekdanjem odlagališču jalovine in odpadkov iz rudnikov. Ruardi, kraj kamor so odlagali material, so spremenili v športno-rekreativni park.
Druga epizoda zanimivosti o Japonski, ki jih pripravljamo v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Z japonologinjo Vesno Stopar se poleg prosim in hvala naučimo, kako se opravičiti in poiskati nekaj za pod zob.
Ameriški dokumentarni zgodovinski film Mission Mt. Mangart ali po naše Misija Mangart o smučarski tekmi ameriških vojakov 10. gorske divizije junija 1945 še čaka na svetovno in slovensko premiero, čeprav je že pritegnil pozornost filmskih kritikov. S slovenskimi prevodi naj bi bil za premiero na slovenskih tleh nared prihodnje leto, medtem ko ga bodo krstno predstavili 11. novembra v Denverju v Koloradu na dan veteranov. Z avtorjem, scenaristom, režiserjem in producentom filma Chrisom Anthonyjem se je v Bovcu pogovarjala Mariša Bizjak.
Leta 1995 je bila strojnica jaška rudnika Loke pri Kisovcu spremenjena v manjši rudarski muzej, 20 let kasneje pa je muzej dobil podobo, kakršno si zasluži.
Družina Valjavec je v osrčju Pokljuke pred štirinajstimi leti odkrila Vilo Triglav in se vanjo zaljubila. Tadej in njegova soproga Mateja sta velika ljubitelja narave, odločitev za nakup in prenovo pa je bila dobro premišljena, a nikakor težka.
Smo sredi glavne turistične sezone, zato turistov - tako domačih kot tujih - v Sloveniji ne manjka, V potujoči studio Tokio Doma smo povabili Barbaro Zmrzlikar, vodjo sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na Slovenski turistični organizaciji. Gostja je predstavila vseslovensko motivacijsko kampanjo Zdaj je čas. Moja Slovenija. Z njo Slovenska turistična organizacija državljane vabi k dopustovanju doma.
V tujih medijih na temo, kaj videti in obiskati v Sloveniji, se na seznamu pogosto, če ne kar vedno, znajdeta tudi ali Bled ali Bohinj ali pa kar oba kraja skupaj in tudi za domače obiskovalce sta to gorenjska bisera. A zadnja leta tudi z malo grenkim priokusom. V času pred korono je bila ena od novic s teh koncev, da sta destinaciji preobremenjeni, zlasti z dnevnimi obiskovalci. Letos pa so v Bohinju sprejeli tudi nekaj novih omejitev. Kaj o njih pravijo obiskovalci Bohinja in kakšen je bil tam med tednom turistični utrip?
V premierni epizodi gostimo japonologinjo in sociologinjo Vesno Stopar, ki v Genki centru v Ljubljani poučuje japonščino. Za začetek nas zanimajo osnove japonščine, pozdravi in fraze, med drugim se bomo naučili, kako vprašati za najbližje stranišče.
V nedeljo so novinarji projekta Pegasus razkrili, da je med uporabniki telefonskih številk, ki so jih vlade po svetu uvrstile na seznam za prisluškovanje, vsaj 188 novinarjev, pa tudi aktivisti, zagovorniki človekovih pravic, zdravniki, odvetniki, politiki in najmanj deset državnih voditeljev.
Evropska noč raziskovalcev je vseevropski projekt, s katerim želi EU osveščati ljudi o pomenu znanstveno-raziskovalnega dela in projekt, katerega cilj je predstaviti poklic in življenje znanstvenika. Del naše nacionalne predpriprave na septembrsko noč raziskovalcev je tudi vseslovenski projekt Noč ima svojo moč, ki predvideva obsežen eksperiment, pri katerem lahko sodelujemo vsi, od najmlajših do najstarejših. Tema letošnjega eksperimenta je - kako aktulano - voda: predvsem vode, potoki, reke in jezera, kjer se poleti najraje hladimo. Glavna ideja eksperimenta, o katerem bomo govorili danes, je torej kakovost voda tam, kjer je uradne inštitucije ne preverjajo, vse tiste vodne površine in neuradna kopališča, ki se izmuznejo uradnemu monitoringu kopalnih voda. Kako postati del vseslovenksega eksperimenta pod okriljem Noči raziskovalcev, je preverjal Miha Švalj.
Pri nas živi 30 vrst netopirjev in te živali predstavljajo tretjino naših domorodnih vrst sesalcev, 23 vrst netopirjev pa je zvestih prebivalcev gradov in cerkva. V okviru projekta LIFE, integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, je nastala tudi publikacija Netopirji v stavbah kulturne dediščine Slovenije. Biolog in strokovnjak za varstvo netopirjev Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore, ki je publikacijo pripravil skupaj s sodelavko Ajo Zamolo, nam je povedal, da so biologi v 20-ih letih pregledali več kot 1710 stavb in netopirje našli v več kot 80-ih odstotkih stavb. Ob tem pa tudi nekaj drugih zanimivosti, povezanih z netopirji, na primer da brez netopirjev v naravi ne bi bilo ne banan ne mangov ne agav za tekilo.
Potapljanje na vdih in podvodni ribolov v zadnjih letih pridobivata na priljubljenosti in zato je pri tem pomembno vedno več pozornosti posvečati varnosti.
Novih podjetniških idej v Sloveniji tudi na področju aplikacij in informacijskih tehnologij ne manjka. Optifarm smart je aplikacija, ki na trgu kratkih prehranskih verig od lanskega aprila naprej povezuje ponudnike izdelkov, ponudnike prevozov in kupce. Uporabniki aplikacije lahko z njeno pomočjo vsakodnevno naročajo sveže izdelke slovenskih proizvajalcev ter s tem pomagajo pri lokalni samopreskrbi. Z ustanoviteljem in direktorjem podjetja Optifarm Gabrom Terseglavom se je pogovarjala Neža Borkovič.
Med številnimi festivali, ki so lani doživeli hudo prilagojeno obliko izvedbe, je tudi KantFest, na katerem vsak konec avgusta na odru v Rušah dajejo priložnost novim domačim kantavtorjem. To leto naj bi festival le potekal v živo, na odru in pred občinstvom, zanj pa samo še do jutri zbirajo prijave. In ker je festival odlična odskočna deska za manj znane avtorje, nanj opozarjamo s Tejo Klobčar, eno od članic žirije, glasbeno urednico na našem Prvem programu, kjer so skupaj z Regionalnim centom Maribor pomemben partner festivala.
V zahtevnih razmerah se odpira ogromno vprašanj o organizaciji takšnega festivala, kot je Exit. Na nekatera odgovarja Sanjin Djukić, član upravnega odbora festivala Exit in direktor za odnose z javnostjo
Koala Voice, slovenska glasbena skupina, ki letos praznuje 10-letnico, je nastopila na glavnem odru festivala Exit.
Glasbeni urednik na radiu Novi Sad pravi, da so Laibach najuspešnejši band s celotnega področja, ne samo v Sloveniji. To so dokazali tudi na glavnem odru festivala Exit.
Na enodnevni izlet smo se odpravili na letošnji 22. festival Sajeta ali, kot mu tam pravijo, kulturno-umetniški laboratorij v naravnem okolju.
Prejšnji vikend je v Hrastniku potek prvi festival delavskega filma, ki je poleg filmskih vsebin postregel tudi z zanimivim spremljevalnim programom. Novinarja Gorazd Rečnik in Maja Ava Žiberna sta se udeležila okrogle mize z naslovom Borbeni sindikalizem, kjer so med drugim govorili o tem, kdaj naj sindikat poseže po najbolj skrajnih sredstvih sindikalnega boja pa tudi o notranjih in zunanjih izzivih sindikalizma.
Emil, Wolf, Vali, Megi, Sita in Tai. Šest tivolskih kužkov. Kako se borijo s pasjo vročino in kdaj najbolj razjezijo svoje lastnike?
Neveljaven email naslov