Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi veljali nekateri stereotipi naše dežele, potem bi se v Škrbini na Krasu pri Borutu Benedejčiču ustavljali, da bi kupili vino. A ni tako. Čeprav je Borut želel postati vinar, pa ga je naključje namesto v vinarstvo pripeljalo v vrtnarstvo in to zelo uspešno. Leta 2009 je na hortikulturni razstavi Hampton Court Palace Flower Show, ki je drugi najpomembnejši hortikulturni dogodek na svetu, prejel najboljšo oceno in zlato medaljo v kategoriji malih vrtov – za Pepin vrt, za katerega še vedno skrbi v Dutovljah. Letos pa je pred Borutom Benedejčičem nov izziv. 7. maja spet odpravlja na razstavo Chelsea Flower Show 2012, kjer nekateri razstavljavci za vrt porabijo tudi več kot pol milijona evrov. Udeležil se je bo z zgodbo o kraških pastircih – igrišču, kjer so se nekoč igrali otroški pastirčki. Ovce so na razstavi v Londonu prepovedane, ali bodo kraški nageljčki, ivanjščice in ruj angleško natančne sodnike prepričali, pa bomo izvedeli 21. maja. Nekaj o Borutu Benedejčiču, ki bo nekaj dni vrtnaril na kraljevih vrtovih, pa v pogovoru z njim na Valu 202.
Foto: Tanja Godnič
[slickr-flickr search=”sets” set=” 72157629441948666″ type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
Če bi veljali nekateri stereotipi naše dežele, potem bi se v Škrbini na Krasu pri Borutu Benedejčiču ustavljali, da bi kupili vino. A ni tako. Čeprav je Borut želel postati vinar, pa ga je naključje namesto v vinarstvo pripeljalo v vrtnarstvo in to zelo uspešno. Leta 2009 je na hortikulturni razstavi Hampton Court Palace Flower Show, ki je drugi najpomembnejši hortikulturni dogodek na svetu, prejel najboljšo oceno in zlato medaljo v kategoriji malih vrtov – za Pepin vrt, za katerega še vedno skrbi v Dutovljah. Letos pa je pred Borutom Benedejčičem nov izziv. 7. maja spet odpravlja na razstavo Chelsea Flower Show 2012, kjer nekateri razstavljavci za vrt porabijo tudi več kot pol milijona evrov. Udeležil se je bo z zgodbo o kraških pastircih – igrišču, kjer so se nekoč igrali otroški pastirčki. Ovce so na razstavi v Londonu prepovedane, ali bodo kraški nageljčki, ivanjščice in ruj angleško natančne sodnike prepričali, pa bomo izvedeli 21. maja. Nekaj o Borutu Benedejčiču, ki bo nekaj dni vrtnaril na kraljevih vrtovih, pa v pogovoru z njim na Valu 202.
Foto: Tanja Godnič
[slickr-flickr search=”sets” set=” 72157629441948666″ type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov