Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
”Najtežje mi je, ko sredi meseca iščemo cente po hiši za kruh, sedemo ati, mami in jaz za mizo, pa ati najde dva centa, pa jaz dam 40 centov, ki sem jih prihranila od sladoleda in jih dam za kruh, včasih si grem tudi sposodit,” o revščini v svoji družini govori osmošolka Eva.
Revščina je samo del žalostne zgodbe tričlanske družine. Ko se je v družini začelo nasilje in je bil oče vse bolj vdan alkoholu, je Evina mama storila vse, da bi hčer obvarovala pred peklensko mladostjo, kot je bila njena: “Bilo je ogromno alkohola, pretepanja, nasilja, pri 15-ih letih sem izgubila mamo, oče je bil alkoholik in takrat me je prvič pretepel do nezavesti in posilil. Vse to ti zaznamuje življenje.” Zato nikakor ni dovolila, da bi se zgodba ponovila tudi pri njeni hčerki: odšli sta v materinski dom in ostali tam, dokler se nasilni Evin oče ni vrnil z zdravljenja alkoholizma. Izkušnja je mamo in hčer izjemno povezala.
Zdaj spet živijo z očetom, mirno, vendar v hudi finančni stiski: “Za preživetje nam ostane na mesec 150 evrov, 100 evrov, včasih tudi manj, ker je partnerjev dohodek ravno tako velik, da do denarne socialne pomoči nisem upravičena,” pove mama, ki je službo izgubila takoj, ko je izvedela, da ima raka, ki ga zaradi pridruženih bolezni ni mogoče operirati.
Negotovosti glede bolezni in zdravljenja se pridružuje nenehna skrb, kako zvoziti mesec, da ne bodo ostali dobesedno brez vode in hrane. Živijo namreč v majhni zidanici, kamor jim vodo vozijo gasilci, saj denarja za vodovod nimajo. In vsaka cisterna veliko stane.
V Evini družini, ki statistično ni na socialnem dnu, zato včasih ostanejo praznih krožnikov, tudi mama, ki bi zaradi bolezni morala jesti kar se da zdravo hrano: »Sploh ne razmišljam o tem, jem tisto, kar je: velikokrat se celo raje odrečem, tako da je hčerka že navajena, da mi na svojem krožniku kaj pusti, ker ve, da sem se jaz odrekla, da bi ona imela več. Včasih tudi za krompir nimaš«.
Evo tudi sošolci vsak dan spomnijo, da jim ni enaka, da nosi ponošena oblačila, da na šolski izlet ne prinese sendviča in plastenke s pijačo, da ne more več na treninge odbojke, ker jih je treba plačati, da se nikoli ne odzove za povabilo sošolk na kavo ali sladoled, ker ve, da jih sama ne bo mogla povabiti.
Bolj od tega pa jo skrbi, kako bo z nadaljnjim šolanjem. Silno rada bi postala veterinarka, a je šola le v Ljubljani, starši pa nikakor nimajo denarja za prevoz in internat.
In medtem ko je Eva zelo zaskrbljena za mamino zdravje, mamo najbolj skrbi hčerina prihodnost: “Želim si, da bi se lahko izšolala in imela boljše življenje, kot ga imam jaz.”
Evi lahko pomagate, tako da donirate sredstva na naslednji naslov:
Podatki za UPN:
Prejemnik: ZPM LJ.MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 127
Koda namena: CHAR
Namen: Botrstvo – za EVO
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
”Najtežje mi je, ko sredi meseca iščemo cente po hiši za kruh, sedemo ati, mami in jaz za mizo, pa ati najde dva centa, pa jaz dam 40 centov, ki sem jih prihranila od sladoleda in jih dam za kruh, včasih si grem tudi sposodit,” o revščini v svoji družini govori osmošolka Eva.
Revščina je samo del žalostne zgodbe tričlanske družine. Ko se je v družini začelo nasilje in je bil oče vse bolj vdan alkoholu, je Evina mama storila vse, da bi hčer obvarovala pred peklensko mladostjo, kot je bila njena: “Bilo je ogromno alkohola, pretepanja, nasilja, pri 15-ih letih sem izgubila mamo, oče je bil alkoholik in takrat me je prvič pretepel do nezavesti in posilil. Vse to ti zaznamuje življenje.” Zato nikakor ni dovolila, da bi se zgodba ponovila tudi pri njeni hčerki: odšli sta v materinski dom in ostali tam, dokler se nasilni Evin oče ni vrnil z zdravljenja alkoholizma. Izkušnja je mamo in hčer izjemno povezala.
Zdaj spet živijo z očetom, mirno, vendar v hudi finančni stiski: “Za preživetje nam ostane na mesec 150 evrov, 100 evrov, včasih tudi manj, ker je partnerjev dohodek ravno tako velik, da do denarne socialne pomoči nisem upravičena,” pove mama, ki je službo izgubila takoj, ko je izvedela, da ima raka, ki ga zaradi pridruženih bolezni ni mogoče operirati.
Negotovosti glede bolezni in zdravljenja se pridružuje nenehna skrb, kako zvoziti mesec, da ne bodo ostali dobesedno brez vode in hrane. Živijo namreč v majhni zidanici, kamor jim vodo vozijo gasilci, saj denarja za vodovod nimajo. In vsaka cisterna veliko stane.
V Evini družini, ki statistično ni na socialnem dnu, zato včasih ostanejo praznih krožnikov, tudi mama, ki bi zaradi bolezni morala jesti kar se da zdravo hrano: »Sploh ne razmišljam o tem, jem tisto, kar je: velikokrat se celo raje odrečem, tako da je hčerka že navajena, da mi na svojem krožniku kaj pusti, ker ve, da sem se jaz odrekla, da bi ona imela več. Včasih tudi za krompir nimaš«.
Evo tudi sošolci vsak dan spomnijo, da jim ni enaka, da nosi ponošena oblačila, da na šolski izlet ne prinese sendviča in plastenke s pijačo, da ne more več na treninge odbojke, ker jih je treba plačati, da se nikoli ne odzove za povabilo sošolk na kavo ali sladoled, ker ve, da jih sama ne bo mogla povabiti.
Bolj od tega pa jo skrbi, kako bo z nadaljnjim šolanjem. Silno rada bi postala veterinarka, a je šola le v Ljubljani, starši pa nikakor nimajo denarja za prevoz in internat.
In medtem ko je Eva zelo zaskrbljena za mamino zdravje, mamo najbolj skrbi hčerina prihodnost: “Želim si, da bi se lahko izšolala in imela boljše življenje, kot ga imam jaz.”
Evi lahko pomagate, tako da donirate sredstva na naslednji naslov:
Podatki za UPN:
Prejemnik: ZPM LJ.MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 127
Koda namena: CHAR
Namen: Botrstvo – za EVO
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
V dnevu ruske vojaške invazije na Ukrajino smo se pogovarjali s politologom in nekdanjim diplomatom, ki je nekaj let živel v Ukrajini ter ima tam še vedno veliko stikov, dr. Denisom Mancevičem. "Putin je v preteklosti skrbno varoval ali poskušal ustvariti podobo strateškega državnika, ki za razliko od kolegov z Zahoda ne vleče potez iz danes na jutri, ampak so te poteze premišljene. V zadnjih dneh pa vidimo predvsem iracionalne odločitve." "Zjutraj sem prejel klic iz Kijeva. Nekdanji sodelavec mi je povedal, da se z družino umika in da bodo poskušali pobegniti na Poljsko." Dr. Mancevič pravi, da je Ukrajina je v zadnjem desetletju močno nazadovala. Nikakor niso bolje pripravljeni na vojno kot leta 2014, v resnici niso dobro pripravljeni na invazijo.
Evgeny Goreshnik je raziskovalec, zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan, kjer deluje na področju anorganske kemije. Iz ukrajinskega Lvova se je najprej odselil v Nemčijo, zdaj pa že 17 let živi v Sloveniji. Čeprav je daleč od doma, je z njim vseskozi povezan, saj v Lvovu živijo njegova mama, drugi sorodniki in prijatelji. Dogajanje v Ukrajini spremlja že vse od leta 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim, ob priznanju Donecke in Luganske republike pa je po njegovem mnenju šlo za pričakovano in spretno zrežirano dogajanje. "Če Zahod ne bo uvedel sankcij, ki bi onesposobile Rusijo, se bojim, da bo Putin želel v celoti spremeniti ukrajinsko vlado in iz Ukrajine ustvariti svoj satelit."
Od današnjega jutra lahko iz ukrajine spremljamo prve posnetke padajočih bomb, požarov in slišimo zvoke eksplozij. Začela se je invazija v polnem obsegu - glavno vprašanje zadnjih dni in tednov je bilo, ali se bo Putin ob odločitvi za vojaško posredovanje namenil Ukrajino napasti z več strani ali se bo odločil za omejen spopad na vzhodu. Zdaj je jasno, da je pred Ukrajino in Evropo nova velika vojna. Miha Lampreht, urednik in novinar Radia Slovenija, ki je velik del svoje kariere preživel kot dopisnik iz Rusije, pravi, da Putin računa na vojaški zlom Ukrajine. "Putin se zmeni samo še zase, zaveda se svoje vojaške moči. V Rusiji, v Kremlju, vlada stranka vojne, ne stranka miru."
Po ruskem priznanju samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine se vrstijo mednarodne obsodbe poteze Kremlja in opozorila o kršitvah mednarodnega prava, napovedujejo in sklicujejo se izredna srečanja. A včerajšnja Putinova poteza ni nikakršno presenečenje, pravzaprav je v skladu z njegovim dosedanjim delovanjem, pravi Branko Soban, zunanjepolitični komentator časopisa Delo in večletni dopisnik iz Moskve.
Ker slovenski navijači športnih junakov ne morete spremljati v Pekingu, na Valu 202 olimpijsko razpoloženje raznašamo po Sloveniji. S terenskim studiem in navijaško-rekreativnim središčem. V družbi prijateljev lahko v živo spremljate uspehe slovenskih športnikov, se preizkusite v različnih disciplinah, pozdravite pa lahko tudi slovenske junake. V Velenju se nam je pridružila Gloria Kotnik, dobitnica bronaste olimpijske kolajne v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu. Pred kratkim sta se nam pridružili tudi dvakrat zlata Urša Bogataj in zlata ter bronasta Nika Križnar. V Kranjski Gori je v terenski studio prišel vedno zgovoren Cene Prevc, ki je na ekipni moški tekmi osvojil srebrno kolajno.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V zadnji, deseti epizodi se vračamo k jeziku. Namenjamo jo premisleku o prevzemu kitajskih geografskih imen in izvoru slovenskih poimenovanj za nekatere značilno kitajske predmete. Ste se kdaj vprašali od kot izvira že ime Kitajska?
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Ko v naglici prebrskamo svetovni splet, lahko tam hitro srečamo različne zapise o tem, da Kitajci recimo zelo glasno govorijo in da ni nič neobičajnega, da v javnosti tudi pljuvajo, saj je to v njihovi kulturi nezaznamovano početje.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Ste že slišali za rek: Izberi si vsaj tako dobrega prijatelja, kot si sam? Tokrat spoznavamo konfucianizem. Nekje iz srednješolskih časov je ta pojem marsikomu ostal v podzavesti, a le redko kdo ve, za kaj pravzaprav gre.
Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.
Olimpijske igre so tekmovanje, kjer se spišejo neverjetne zgodbe in prepletajo takšna ali drugačna čustva. Vrtiljak slednjih pa je že pred igrami doživel eden od slovenskih junakov iger v Pekingu, srebrni Žan Kranjec. Najboljši slovenski veleslalomist je, še posebej v zadnjih dveh letih, prehodil trnovo pot, a z neverjetno voljo in željo po uspehu, dokazal, da srebrna medalja ni bila naključje. Žanov uspeh je v Yančingu doživel Marko Cirman.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi o konceptu kung fuja. Borilni veščini, ki navdušuje vse več ljudi, tudi v Sloveniji.
Mimoidoče na Koroški cesti v Mariboru bo še do konca meseca nagovarjal velik oglas, nameščen na pročelje galerije K18. V njem ''Mlad moški, star 33 let, iz Sarajeva v Bosni in Hercegovini išče osebo, s katero bi se pogovarjal o umetnosti''. Napis je dvojezičen, tudi v angleščini, na objavljeni telefonski številki pa se oglasi sarajevski umetnik Bojan Stojčić, ki je skupaj s Hano Ćurak avtor projekta. V Mariboru sta ga postavila v okviru umetniške rezidence nevladne organizacije Pekarna Magdalenske mreže. Tema telefonskih pogovorov ni vedno umetnost.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi sledi skok k športu, ki ga na tokratnih olimpijskih igrah ne bomo videli, smo ga pa lahko z zanimanjem spremljali pred približno pol leta v Tokiu. Namizni tenis je najbolj priljubljen amaterski šport na Kitajskem. Redno ga igra približno 300 milijonov igralcev, predsednik Mao pa je pingpong v 50. letih prejšnjega stoletja razglasil za nacionalni šport
V zadnjem času pogosto govorimo o pravici do svobode izražanja, mnenja v razpravah so zelo različna, pri poskusih omejevanja te ustavne pravice pa se starejši spominjajo grenkih izkušenj z zloglasnim 133. členom kazenskega zakonika v nekdanji Jugoslaviji, ki je omogočal preganjanje kritikov oblasti in oblastnikov. V demokratični družbi je treba dopustiti odprto razpravo o zadevah, ki so v javnem interesu. Preganjanje in sankcioniranje ljudi, ki se kritično izražajo o delovanju države, politike, politikov, funkcionarjev, je značilno za avtokratske in totalitarne režime. S Sanjo Jovičić, ki na Akademiji za evropsko pravo v Trieru (Nemčija) vodi projekte in izobraževanja o temeljnih človekovih pravicah, smo se pogovarjali o pravici do svobode izražanja predvsem z vidika prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer so dobile končni epilog tudi nekatere odmevne zadeve iz Slovenije.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi kukamo v kulinarične vode. Hrustljav in sladek piškotek, običajno narejen iz moke, sladkorja, vanilje in sezamovega olja, v katerem se skriva košček papirja z nekakšno prerokbo, kitajsko frazo ali pa celo seznamom srečnih številk. A piškotki sreče sploh ne izvirajo s Kitajske!
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. V četrti epizodi o največjem in najpomembnejšem kitajskem prazniku. V olimpijski seriji oddaj o kitajski kulturi poleg jezika spoznavamo tudi pisavo, praznike in običaje ter nacionalne športe. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik.
Neveljaven email naslov