Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Nikoli nismo imeli toliko, da nam ne bi že sredi meseca zmanjkalo in bi ostali brez hrane, tudi brez vode, ker nimamo vodovoda. In potem je treba s steklenicami po vodo v vodnjak, ki je v dolini, dvajset minut hoda od hiše … Tam napolnimo steklenice, damo v torbe in se vrnemo peš, hodimo tudi pol ure in več. Večkrat na dan, seveda. Do hiše nimamo ceste, da bi nam vodo lahko pripeljali gasilci, pa tudi plačati je ne bi mogli. Vse življenje se spomnim samo revščine.”
Tako 16-letna dijakinja Nika. Oče je že dolgo težak srčni bolnik, med lansko zahtevno operacijo je skoraj umrl, in ko je prav tako bolna mama po 25. letih izgubila službo, je stiska postala še večja. Starejši brat, ki ni zmogel dokončati niti osnovne šole, je z bolnima staršema ostal doma, Nika pa se je odločila, da bo s šolanjem v Ljubljani in kasneje zaposlitvijo vsem čim prej pomagala iz bede.
Oblačila ima zgolj tista, podarjena od sošolk ali prijateljic, včasih, ko so daljša sušna obdobja in doma ni vode za pralni stroj, jih tudi zmanjka, je iskrena Nika.
Ker imajo tudi nekaj živali, morajo po vodo prav vsak dan in letošnja spomladanska suša je bila zanje velik udarec, pripoveduje Nikina mama.
“Zdaj smo bili mesec dni brez vode. Daleč sem hodila ponjo, v šolsko torbo sem dala po sedem, osem plastenk, pa ajdi v breg. Včasih torbe sploh dvigniti ne morem, včasih me kar prevrne …”
Odhod v dijaški dom v Ljubljano ob nedeljah zvečer je zanjo odrešitev, a tudi slaba vest, saj je zaradi plačevanja internata stiska s hrano doma še večja, pravi Nika.
“Slabo se počutim, ker bom čez teden jedla in pila, oni pa bodo brez hrane. Najraje bi jim hrano poslala domov.”
Ker Nika v dijaškem domu čez vikend ne sme ostati, je dodaten velik strošek še vsakokratna vozovnica za vlak. Tako včasih družino pred lakoto rešuje njen brat, ki pri kmetih dela za hrano, včasih tudi za malo denarja.
“Že en evro nam pomeni veliko, vsak cent pomeni, da si lahko kupimo mleko ali kruh. Vsakič, ko dobimo denar, pomislimo, kako bo, ko bomo povsem brez, ko ne bo niti za drobtinico kruha. Včasih jemo teden ali dva samo testenine iz humanitarnih paketov z jajci, ker imamo pač kokoši doma …”
Že tako bolnima staršema finančna stiska še dodatno najeda zdravje, saj velikokrat ne zmoreta več kot 10 kilometrov pešačenja do zdravnikov, prav tako ne potnih stroškov do večjega mesta in tamkajšnjih specialistov.
Nika je prepričana, da bo s pridnostjo zmogla družini do boljše prihodnosti. Toda z nekaj več kot 450 evri, kolikor štiričlanska družina dobi socialne pomoči, po novi socialni zakonodaji pa tudi z bistveno nižjim otroškim dodatkom, družina komajda še krije stroške za internat in Niki resno grozi, da že prihodnje šolsko leto šolanja ne bo mogla več nadaljevati.
“Zelo rada hodim v šolo in prepričana sem, da sem izbrala pravi poklic. Zelo bom razočarana, če bom morala šolanje opustiti.”
Če bodo stroške šolanja zmogli plačati, Nika zaradi upanja, da bo z njenim zaslužkom družina lažje živela, šolanja po končani srednji šoli ne namerava nadaljevati.
“Rada bi študirala angleščino, pa ne bom mogla, ker nimamo denarja.”
Niki lahko pomagate tako, da donirate sredstva (podatki za UPN):
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 128
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA NIKO
ZPM Ljubljana Moste Polje jamči, da bo nakazan denar bo v celoti, brez stroškov ali provizij, porabljen za boljše življenje Nike in njene družine.
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
“Nikoli nismo imeli toliko, da nam ne bi že sredi meseca zmanjkalo in bi ostali brez hrane, tudi brez vode, ker nimamo vodovoda. In potem je treba s steklenicami po vodo v vodnjak, ki je v dolini, dvajset minut hoda od hiše … Tam napolnimo steklenice, damo v torbe in se vrnemo peš, hodimo tudi pol ure in več. Večkrat na dan, seveda. Do hiše nimamo ceste, da bi nam vodo lahko pripeljali gasilci, pa tudi plačati je ne bi mogli. Vse življenje se spomnim samo revščine.”
Tako 16-letna dijakinja Nika. Oče je že dolgo težak srčni bolnik, med lansko zahtevno operacijo je skoraj umrl, in ko je prav tako bolna mama po 25. letih izgubila službo, je stiska postala še večja. Starejši brat, ki ni zmogel dokončati niti osnovne šole, je z bolnima staršema ostal doma, Nika pa se je odločila, da bo s šolanjem v Ljubljani in kasneje zaposlitvijo vsem čim prej pomagala iz bede.
Oblačila ima zgolj tista, podarjena od sošolk ali prijateljic, včasih, ko so daljša sušna obdobja in doma ni vode za pralni stroj, jih tudi zmanjka, je iskrena Nika.
Ker imajo tudi nekaj živali, morajo po vodo prav vsak dan in letošnja spomladanska suša je bila zanje velik udarec, pripoveduje Nikina mama.
“Zdaj smo bili mesec dni brez vode. Daleč sem hodila ponjo, v šolsko torbo sem dala po sedem, osem plastenk, pa ajdi v breg. Včasih torbe sploh dvigniti ne morem, včasih me kar prevrne …”
Odhod v dijaški dom v Ljubljano ob nedeljah zvečer je zanjo odrešitev, a tudi slaba vest, saj je zaradi plačevanja internata stiska s hrano doma še večja, pravi Nika.
“Slabo se počutim, ker bom čez teden jedla in pila, oni pa bodo brez hrane. Najraje bi jim hrano poslala domov.”
Ker Nika v dijaškem domu čez vikend ne sme ostati, je dodaten velik strošek še vsakokratna vozovnica za vlak. Tako včasih družino pred lakoto rešuje njen brat, ki pri kmetih dela za hrano, včasih tudi za malo denarja.
“Že en evro nam pomeni veliko, vsak cent pomeni, da si lahko kupimo mleko ali kruh. Vsakič, ko dobimo denar, pomislimo, kako bo, ko bomo povsem brez, ko ne bo niti za drobtinico kruha. Včasih jemo teden ali dva samo testenine iz humanitarnih paketov z jajci, ker imamo pač kokoši doma …”
Že tako bolnima staršema finančna stiska še dodatno najeda zdravje, saj velikokrat ne zmoreta več kot 10 kilometrov pešačenja do zdravnikov, prav tako ne potnih stroškov do večjega mesta in tamkajšnjih specialistov.
Nika je prepričana, da bo s pridnostjo zmogla družini do boljše prihodnosti. Toda z nekaj več kot 450 evri, kolikor štiričlanska družina dobi socialne pomoči, po novi socialni zakonodaji pa tudi z bistveno nižjim otroškim dodatkom, družina komajda še krije stroške za internat in Niki resno grozi, da že prihodnje šolsko leto šolanja ne bo mogla več nadaljevati.
“Zelo rada hodim v šolo in prepričana sem, da sem izbrala pravi poklic. Zelo bom razočarana, če bom morala šolanje opustiti.”
Če bodo stroške šolanja zmogli plačati, Nika zaradi upanja, da bo z njenim zaslužkom družina lažje živela, šolanja po končani srednji šoli ne namerava nadaljevati.
“Rada bi študirala angleščino, pa ne bom mogla, ker nimamo denarja.”
Niki lahko pomagate tako, da donirate sredstva (podatki za UPN):
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 128
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA NIKO
ZPM Ljubljana Moste Polje jamči, da bo nakazan denar bo v celoti, brez stroškov ali provizij, porabljen za boljše življenje Nike in njene družine.
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
V Nebulozah tokrat o tem, ali se starši zavedate, kaj vaši otroci počnejo na internetu.
Kaj kupiti učiteljici za darilo ob koncu leta? To je poslušalce Mihi spraševal v torkovih jutranjih nebulozah.
Koncert mlade ljubljanske skupine Čedahuči smo ga posneli aprila letos v Orto baru na njihovem tradicionalnem Festu. Bend je pred razvnetim občinstvom zaigral skoraj ves repertoar s svojih dveh plošč, še prav posebej pa je polna dvorana sprejela uspešnice Če hočeš, grem, Je mimo leto in Geronimo.
Mihi je v torkovih nebulozah preverjal, ali se vam zdi kampanija Ministrstva za zdravje, plešem 0,0 z zapestnicami učinkovita? Kaj je kul nam je nazadnje pokazal tudi sam predsednik države.
Mihi je v torkovih nebulozah preverjal, ali se vam zdi kampanija Ministrstva za zdravje, plešem 0,0 z zapestnicami učinkovita? Kaj je kul nam je nazadnje pokazal tudi sam predsednik države.
Slovenci na Dunaju so spregovorili o slovenskih predstavnikih na Evroviziji.
V prispevku boste slišali izjave članov skupine Buldožer in kustosa razstave Mihe Colnerja. Razkrili so podrobnosti o idejni zasnovi razstave, o njenem pomenu za slovensko popularno glasbeno zgodovino in nekaj zanimivosti z njihove glasbene poti. Razstava bo v Kinu Šiška odprta do 12. junija, v galeriji Photon pa do 17. julija 2015.
Kako se Dunaj pred začetkom prvega polfinala pripravlja na začetek velikega spektakla? Odgovarjajo Roman Horacek, vodja odnosov z javnostmi za ESC15 pri ORF, Ernst Woller, dunajski mestni svetnik in predsednik odbora za kulturo in znanost, The Makemakes, avstrijski predstavniki na Eurosongu in Lidija Wolfmayr Jureš, Slovenka, ki 35 let živi na Dunaju.
Sindrom alu folije - zakaj morajo biti porcije tako velike, da šajtrgo kalamarov vzamemo še za domov, v alu foliji? V nebulozah z Mihijem in poslušalci.
Eden od kandidatov za Ime tedna prejšnji ponedeljek je bil Anej Košorok, osemletni fant, ki je zaradi hude oblike mišične atrofije priklenjen na invalidski voziček. Da bi staršem pomagal zbrati denar za dvigalo, ki ga potrebuje, je napisal, ilustriral in izdal knjigo “Dogodivščine pošastic”. Anejeva zgodba je ganila tudi Franca Gornika, dirigenta in zborovodjo Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki so ga poslušalci izbrali za Ime tedna. Predstavniki zbora so poklicali Anejevega očeta in predlagali, da bi zbor, ki ima že več kot 2000 nastopov, z zagnanim delom pa ohranja izvirno partizansko in domoljubno pesem iz zgodovine zadnjih sto let, pripravil dobrodelni koncert.
Oddaja Klub klubov tokrat prinaša koncert skupine Ana Pupedan, ki ga je ekipa Radia Slovenija posnela v ljubljanskem SiTi teatru, 12. februarja letos. Kvartet spretno krmari od odtrganega rocka do zabavljaških ljudskih viž, katerim vdihuje obešenjaške in rahlo intrigantne tekste. Ravno tukaj so člani Ane Pupedan na prvi posluh izredno direktni, a pozorna ušesa lahko še kako hitro zaznajo bodice in osti, ki so prepotrebne slovenskemu sleherniku, da bi se zganil in zahteval boljše od tega, kar ima. Redakcija Jernej Vene.
Ali res razumemo račune, ki jih plačujemo? Odgovor na to vprašanje je Mihi iskal s poslušalci v torkovih nebulozah.
Čedahuči so sicer še precej sveži, a imajo že veliko privržencev in kot boste slišali, glasno zapojejo s skupino. Severnica, Če hočeš, grem, Ljubo doma in Js in ti so tisti, ki smo jih predvajali danes, v kratem pa sledi tudi posnetek celega koncerta.
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Mihi je s poslušalci iskal odgovor na vprašanje kdo je butl in kako lahko butlu pravzaprav lahko še rečemo na lepši način.
Vas živcirajo avtomatski odzivniki? Ste že kdaj bili 17. v čakalni vrsti? Kako bi bilo, če bi telefonski odzivniki govorili resnico? Z Mihijem v jutranjih nebulozah!
Neveljaven email naslov