Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Vrata, za katerimi se nas je skrivalo vseh pet, so bila na gosto prebodena z nožem, mi pa smo na drugi strani čakali, ali mu bo uspelo vdreti in kaj nam bo potem storil … Velikokrat smo bežali skozi okno, imeli že pripravljen avto za pobeg. Včasih nam je s starimi avtomobili zanalašč zaparkiral dvorišče, da nas mami ni mogla peljati v šolo. Velikokrat se spomnim na to, kako grozno je bilo in kako me je bilo strah …,” so spomini 14-letnega Matica na otroštvo.
“Običajno se je dogajalo zvečer, ko je prišel domov poln alkohola, razbijal, grozil, vpil. Policija je prihajala vsaj enkrat tedensko, odpeljali so ga tudi na zdravljenje, ki pa ga ni želel. Vrnil se je domov, vseh pet se nas je zaklepalo v eno sobo, omaro smo potisnili čez vrata … Zjutraj smo s strahom preverjali, kaj vse je uničeno. Mašil je kanalizacijske cevi, rezal električne kable na štedilniku in drugih aparatih, hladilnik je z nožem povsem preluknjal, da je postal neuporaben, dan na dan je povzročal škodo, mi pa smo že tako bili brez denarja,” opisuje njihov vsakdan mama Sonja.
MATICU lahko pomagate tako, da donirate sredstva (podatki za UPN):
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 131
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA MATICA
ZPM Ljubljana Moste Polje jamči, da bo nakazan denar bo v celoti, brez stroškov ali provizij, porabljen za boljše življenje Matica in njegove družine.
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
»Žal mi je, da sem tako dolgo vztrajala.«
Matičev oče je najprej postal nasilen nad starejšim polbratom iz maminega prvega zakona. “Znašal se je nad njim, tepel ga je, po stopnicah potisnil, kamenje metal za njim. Umaknili smo ga tudi k sosedi, tam je delal naloge, tudi spal, vse zadeve. Vendar je bil za očima še vedno preblizu. Dobro leto dni je fantič nato živel pri starih starših, ki pa, ostarela in bolna, nista bila kos živahnemu dečku, zato se je moral vrniti domov.”
Zaradi rojstva deklice s cerebralno paralizo je bila mama Sonja prisiljena ostati doma. To je bila tudi glavna ovira, zakaj se že prej ni odločila za ločitev. “Bala sem se, kako bom zmogla sama s štirimi otroki, kako bomo finančno zmogli, saj sem vedela, da službe ne morem dobiti, pa tudi nismo imeli kam. Zdaj to zelo obžalujem in vem, da bi morali iti že prej, že takoj, ko se je začelo. Kdor enkrat udari, ne bo nikoli nehal in vztrajanje v zakonu, polnem nasilja, je za otroke katastrofalno. Nekatere posledice jim bodo ostale za zmeraj.”
Ni denarja za hrano in zdravila, kaj šele za košarko ali kolo
Najhujše so prav pri Maticu, rahločutnem najstniku, zaprtem vase, ki o vsem, kar se jim je zgodilo, veliko premišljuje. Prepričan je, da je prav zato v šoli manj uspešen, saj se v novi šoli ne znajde, nima prijateljev in se težko uči. Na njegov šolski uspeh zagotovo vplivajo tudi težave z imunskim sistemom, zato pogosto zboli in je precej odstoten iz šole. Žal so zdravila, ki bi mu imunski sistem okrepila, samoplačniška in zanj nedostopna. Kot je nedostopen tudi trening košarke, ki jo ima tako zelo rad. O mountingboardu, posebni, pregrešno dragi rolki, s katero je zelo spreten, kadar mu jo kdo posodi, pa še sanjati ne more. Če bi že imel nekaj denarja, bi si kupil kolo.
Odkar je deklica v šoli s prilagojenim programom, se mama obupno trudi najti vsaj priložnostno delo. »Zelo rada bi delala, do rojstva dvojčkov sem bila ves čas v službi, tudi zdaj opravim kakšna priložnostna dela. Nazadnje sem razvažala po gradbiščih malice, vendar pa je žal toliko neplačnikov, da si trenutno takih del ne upam prevzeti.«
Kakršenkoli prihodek bi vsaj malo olajšal finančno stisko družine, ki samo za pleničke za osemletno sestrico s cerebralno paralizo plačuje vsaj 50 evrov mesečno. Plačati morajo še najemnino za občinsko stanovanje, v katerem so našli svoj mir pred očetom, zato velikokrat zmanjka že za hrano. Zdaj, ko prejemajo še za 130 evrov manj socialnih transferjev, je kriza še večja, sploh, ker so počitnice pred vrati in bo številna družina vsak dan morala jesti doma.
In doma že zdaj ni ničesar.
“Vrata, za katerimi se nas je skrivalo vseh pet, so bila na gosto prebodena z nožem, mi pa smo na drugi strani čakali, ali mu bo uspelo vdreti in kaj nam bo potem storil … Velikokrat smo bežali skozi okno, imeli že pripravljen avto za pobeg. Včasih nam je s starimi avtomobili zanalašč zaparkiral dvorišče, da nas mami ni mogla peljati v šolo. Velikokrat se spomnim na to, kako grozno je bilo in kako me je bilo strah …,” so spomini 14-letnega Matica na otroštvo.
“Običajno se je dogajalo zvečer, ko je prišel domov poln alkohola, razbijal, grozil, vpil. Policija je prihajala vsaj enkrat tedensko, odpeljali so ga tudi na zdravljenje, ki pa ga ni želel. Vrnil se je domov, vseh pet se nas je zaklepalo v eno sobo, omaro smo potisnili čez vrata … Zjutraj smo s strahom preverjali, kaj vse je uničeno. Mašil je kanalizacijske cevi, rezal električne kable na štedilniku in drugih aparatih, hladilnik je z nožem povsem preluknjal, da je postal neuporaben, dan na dan je povzročal škodo, mi pa smo že tako bili brez denarja,” opisuje njihov vsakdan mama Sonja.
MATICU lahko pomagate tako, da donirate sredstva (podatki za UPN):
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 131
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA MATICA
ZPM Ljubljana Moste Polje jamči, da bo nakazan denar bo v celoti, brez stroškov ali provizij, porabljen za boljše življenje Matica in njegove družine.
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
»Žal mi je, da sem tako dolgo vztrajala.«
Matičev oče je najprej postal nasilen nad starejšim polbratom iz maminega prvega zakona. “Znašal se je nad njim, tepel ga je, po stopnicah potisnil, kamenje metal za njim. Umaknili smo ga tudi k sosedi, tam je delal naloge, tudi spal, vse zadeve. Vendar je bil za očima še vedno preblizu. Dobro leto dni je fantič nato živel pri starih starših, ki pa, ostarela in bolna, nista bila kos živahnemu dečku, zato se je moral vrniti domov.”
Zaradi rojstva deklice s cerebralno paralizo je bila mama Sonja prisiljena ostati doma. To je bila tudi glavna ovira, zakaj se že prej ni odločila za ločitev. “Bala sem se, kako bom zmogla sama s štirimi otroki, kako bomo finančno zmogli, saj sem vedela, da službe ne morem dobiti, pa tudi nismo imeli kam. Zdaj to zelo obžalujem in vem, da bi morali iti že prej, že takoj, ko se je začelo. Kdor enkrat udari, ne bo nikoli nehal in vztrajanje v zakonu, polnem nasilja, je za otroke katastrofalno. Nekatere posledice jim bodo ostale za zmeraj.”
Ni denarja za hrano in zdravila, kaj šele za košarko ali kolo
Najhujše so prav pri Maticu, rahločutnem najstniku, zaprtem vase, ki o vsem, kar se jim je zgodilo, veliko premišljuje. Prepričan je, da je prav zato v šoli manj uspešen, saj se v novi šoli ne znajde, nima prijateljev in se težko uči. Na njegov šolski uspeh zagotovo vplivajo tudi težave z imunskim sistemom, zato pogosto zboli in je precej odstoten iz šole. Žal so zdravila, ki bi mu imunski sistem okrepila, samoplačniška in zanj nedostopna. Kot je nedostopen tudi trening košarke, ki jo ima tako zelo rad. O mountingboardu, posebni, pregrešno dragi rolki, s katero je zelo spreten, kadar mu jo kdo posodi, pa še sanjati ne more. Če bi že imel nekaj denarja, bi si kupil kolo.
Odkar je deklica v šoli s prilagojenim programom, se mama obupno trudi najti vsaj priložnostno delo. »Zelo rada bi delala, do rojstva dvojčkov sem bila ves čas v službi, tudi zdaj opravim kakšna priložnostna dela. Nazadnje sem razvažala po gradbiščih malice, vendar pa je žal toliko neplačnikov, da si trenutno takih del ne upam prevzeti.«
Kakršenkoli prihodek bi vsaj malo olajšal finančno stisko družine, ki samo za pleničke za osemletno sestrico s cerebralno paralizo plačuje vsaj 50 evrov mesečno. Plačati morajo še najemnino za občinsko stanovanje, v katerem so našli svoj mir pred očetom, zato velikokrat zmanjka že za hrano. Zdaj, ko prejemajo še za 130 evrov manj socialnih transferjev, je kriza še večja, sploh, ker so počitnice pred vrati in bo številna družina vsak dan morala jesti doma.
In doma že zdaj ni ničesar.
Zadnjo februarsko nedeljo so se pri nas oglasili bosansko-hercegovski glasbeni heroji zadnjega desetletja – Dubioza Kolektiv. Po koncertu v Trstu in na poti v BiH so se z veseljem ustavili na našem radiu. V Studiu 13 so akustično odigrali nekaj skladb s pravkar objavljenega albuma Happy Machine, a tudi nekaj njihovih starejših uspešnic.
Avtopilot Tadej Toš o policijski stavki, smučarskih skokih in slavju, ki se obeta v Planici.
YEASAYER - SILLY ME\t\t\t THE CORAL - MISS FORTUNE \t\t\t MIGUEL FEAT. KACEY MUSGRAVES - WAVES [REMIX]\t\t SAFIA - MAKE THEM WHEELS ROLL\t POLICA - MELTING BLOCK\t\t LILY & MADELEINE - FOR THE WEAK \t\t CATFISH AND THE BOTTLEMEN - SOUNDCHECK \t\t\t DAUGHTER - HOW\t \t\t\t KENDRICK LAMAR - UNTITLED 06\t\t\t BIBI BOURELLY - SALLY\t \t\t\t MOTHXR - TOUCH\t \t\t\t TEEN - GONE FOR GOOD\t\t KALEO - I CAN'T GO ON WITHOUT YOU\t FRANK TURNER - MITTENS (SINGLE MIX)\t \t THE 1975 - PARIS\t\t\t\t KRRUM - EVIL TWIN\t\t\t JUNIOR BOYS - OVER IT\t\t\t GREAT GOOD FINE OK - ALREADY LOVE\t\t\t DMA'S - TOO SOON\t\t\t TEMPLES OF YOUTH - DUNES\t\t\t\t POSTILJONEN - L.I.E.\t\t\t\t POSTILJONEN - YOU'RE ACE\t\t\t POSTILJONEN - BLOOD FLOW\t
GOOD TO LOVE\t\t\tFKA TWIGS COWARDS\t\t\t\tRALEIGH RITCHIE \t\t\t\t\t\t THIS MUST BE MY DREAM\t\t\tTHE 1975 HUNGRY\t\t\t\tWHITE FANGS DOING IT TO DEATH (RADIO EDIT)\t\tTHE KILLS THE LAST THING ON MY MIND\t\tTHE JOY FORMIDABLE RENDEZVOUS GIRL\t\t\tSANTIGOLD BLK CLD\t\t\t\tXYLO THIS IS HOW IT FEELS\t\t\tRICHARD ASHCROFT CALL OFF YOUR DOGS\t\t\tLAKE STREET DIVE\t BEST FOR LAST\t\t\tTHE KNOCKS FEAT. WALK THE MOON\t SAVE YOU\t\t\t\tTHE INVISIBLE EASIER SAID\t\t\t\tSUNFLOWER BEAN GOLDEN GAL\t\t\tANIMAL COLLECTIVE FIRE\t\t\t\tJACK GARRATT ABSOLUTELY\t\t\tRA RA RIOT COLORS\t \t\t\tHALSEY THE HEART OF ME\t \t\tMIIKE SNOW MODERN SOUL\t \t\tJAMES BLAKE HORSES\t\t\t\tBRODKA WOMAN\t\t\t\tROSIE LOWE I'LL BE GONE\t\t\tROSIE LOWE RUN RUN RUN\t\t\tROSIE LOWE
Malcolm Clarke je britanski režiser kratkih dokumentarnih filmov. Pravi, da so najboljši dokumentarni filmi vedno o najslabših ljudeh. Serijski morilec je bolj zanimiv od natakarja, diktator od taksista. Njegov film Gospa s številke 6, za katerega je dobil oskarja, govori o preživeli žrtvi holokavsta. Clarke je dobitnik sicer dveh oskarjev, o občutkih ob prejetju te ugledne nagrade je spregovoril posebej za Val 202.
Avtopilot Toš se sprašuje, ali bosta Igor Omerza in Bojan Požar s prodajo biografije Melanie Trump morda počasi presegla J. R. R. Tolkiena, in ugotavlja, da je slovenska vojska kljub negativni oceni zveze Nato močnejša od zambijske, somalijske in kamerunske. Med drugim pa tudi, da je tisti, kdor pitno vodo dojema kot javno dobrino, očitno komunist.
Opravičil se je kranjski župan Trilar, opravičil se je minister Mramor, celo predsednik Pahor. A kaj lahko prepriča njihove volilce, da mislijo resno?
Tokrat je Tadej Toš spregovoril o maškarah in kurentih, pa tudi o številu odvzetih vozniških dovoljenj v pustnem času.
Italijanski radio Rai Radio 2 organizira raItalijanski radio Rai Radio 2 organizira radijsko glasbeno bitko Radio Battle. Sodelovalo bo 16 držav, tudi Val 202.
Neveljaven email naslov