Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
"Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice sta jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji za izbris ni odgovarjal še nihče."
Branko Soban je ugleden zunanjepolitični novinar in komentator, dolgoletni dopisnik časnika Delo iz Kaira in Moskve ter aktualni prejemnik priznanja Društva novinarjev Slovenije za izjemne dosežke.
Pred kratkim je pri Založbi Sanje izšla njegova knjiga z naslovom Zločin brez kazni, ki prinaša izbor 31 Sobanovih intervjujev. Ti živo slikajo trke med islamom in zahodom, turško-kurdske dileme, razkrivajo ozadja konfliktov na Balkanu in osvetljujejo zagonetno rusko stvarnost.
“Putin je v narekovajih osebnost leta 2013. Svoje politične tekmece na Zahodu in v Evropi je potolkel na vsej črti: z Ukrajino, Edwardom Snowdnom, obranil je sirskega predsednika Asada, za veliki finale pa je pomilostil še politične zapornike.”
“V Putinovi Rusiji vlada dirigirana demokracija, ki s sklicevanjem na zakonodajo uzakonja brezzakonje.”
Soban ocenjuje, da je očitno šlo tudi za dialog med Moskvo in Berlinom, po drugi strani pa si Putin s to potezo želi dvigniti ugled pred olimpijskimi igrami v Sočiju.
“Mihail Hodorkovski je po izpustitvi dejal, da se v politiko ne bo več vmešaval, a sam temu ne verjamem povsem. Že izjava, da si bo prizadeval za izpustitev vseh političnih zapornikov, je politična. Prepričan sem, da se bo Hodorkovski aktivno vrnil v politiko.”
Srebrenica, zločin brez konca
Branko Soban se v številnih intervjujih dotika tudi tragedije v Srebrenici, ki je žalosten primer dvoličnosti sodobne demokracije.
“Ta genocid, najhujši zločin na evropskih tleh po 2. svetovni vojni, bo v resnici končan šele takrat, ko bodo vsi pobiti dokončno pokopani kot ljudje. Ratko Mladić pa v resnici ostaja heroj, zlasti med Srbi v Republiki Srpski. Ko se voziš po tamkajšnjih vaseh so na zidovih še vedno njegovi portreti in napisi ‘Ratko heroj.’ Srebreniški genocid bo vsaj delno končan, ko bo Mladić obsojen v Haagu.”
Po 2. svetovni vojni se je v svetu in Evropi zgodilo ogromno zločinov, za katere ni nihče odgovarjal. Prav iz tega razloga je dal Branko Soban zbirki intervjujev naslov ‘Zločin brez kazni.’ In opozarja tudi na slovenski primer izbrisanih.
“Slovenija se je ob referendumu in osamosvajanju nenehno sklicevala na nekakšne nove vrednote, a je prav te vrednote pokopala z enim samim zamahom, z izbrisom blizu 26 tisoč ljudi. Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu sta v ločenih mnenjih jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji ni za izbris odgovarjal še nihče, kar je po mojem mnenju velika napaka našega pravosodja.”
“Žalostno dejstvo slovenskega novinarstva je, da naše medijske hiše ukinjajo dopisništva po svetu. To je umor novinarstva. Zunanje politike ne moreš delati s sedenjem v redakciji in z internetom. Svet je vedno bolj globaliziran, nas pa ni več tam. Postajamo odvisni od informacij, ki nam jih servirajo drugi in jih ne preverjamo.”
Zakaj Snowden ne bo nikoli dobil Nobelove in Saharove nagrade …
Soban že dolga leta poroča iz Sveta Evrope in Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Pospremil je tudi nedavno podelitev nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo je za leto 2013 prejela Malala, pakistanska deklica, ki je preživela atentat.
“Vsekakor si je Malala to nagrado zaslužila, a če bi lahko jaz odločal, bi jo namenil Edwardu Snowdnu. Toda problem je, da Zahod takrat, ko ne more rešiti problema, ki ga je sam zakuhal, poišče žrtev. In to so običajno otroci. Nagrajevanje otrok nenadoma pristane v ospredju, vojna pa ostaja samo dramatična kulisa.”
Politika bi po mnenju Sobana z nagrado Snowdnu opozorila na lastne napake in zato tega ne bo nikoli storila. “To se nenehno dogaja. Vedno vidimo samo žrtve terorja, kar je prav, nikoli pa ne vidimo žrtev vojne. Toda videti moramo tudi tiste žrtve, ki jih mi, kot ameriški zavezniki, posredno tudi sami povzročamo.”
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
"Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice sta jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji za izbris ni odgovarjal še nihče."
Branko Soban je ugleden zunanjepolitični novinar in komentator, dolgoletni dopisnik časnika Delo iz Kaira in Moskve ter aktualni prejemnik priznanja Društva novinarjev Slovenije za izjemne dosežke.
Pred kratkim je pri Založbi Sanje izšla njegova knjiga z naslovom Zločin brez kazni, ki prinaša izbor 31 Sobanovih intervjujev. Ti živo slikajo trke med islamom in zahodom, turško-kurdske dileme, razkrivajo ozadja konfliktov na Balkanu in osvetljujejo zagonetno rusko stvarnost.
“Putin je v narekovajih osebnost leta 2013. Svoje politične tekmece na Zahodu in v Evropi je potolkel na vsej črti: z Ukrajino, Edwardom Snowdnom, obranil je sirskega predsednika Asada, za veliki finale pa je pomilostil še politične zapornike.”
“V Putinovi Rusiji vlada dirigirana demokracija, ki s sklicevanjem na zakonodajo uzakonja brezzakonje.”
Soban ocenjuje, da je očitno šlo tudi za dialog med Moskvo in Berlinom, po drugi strani pa si Putin s to potezo želi dvigniti ugled pred olimpijskimi igrami v Sočiju.
“Mihail Hodorkovski je po izpustitvi dejal, da se v politiko ne bo več vmešaval, a sam temu ne verjamem povsem. Že izjava, da si bo prizadeval za izpustitev vseh političnih zapornikov, je politična. Prepričan sem, da se bo Hodorkovski aktivno vrnil v politiko.”
Srebrenica, zločin brez konca
Branko Soban se v številnih intervjujih dotika tudi tragedije v Srebrenici, ki je žalosten primer dvoličnosti sodobne demokracije.
“Ta genocid, najhujši zločin na evropskih tleh po 2. svetovni vojni, bo v resnici končan šele takrat, ko bodo vsi pobiti dokončno pokopani kot ljudje. Ratko Mladić pa v resnici ostaja heroj, zlasti med Srbi v Republiki Srpski. Ko se voziš po tamkajšnjih vaseh so na zidovih še vedno njegovi portreti in napisi ‘Ratko heroj.’ Srebreniški genocid bo vsaj delno končan, ko bo Mladić obsojen v Haagu.”
Po 2. svetovni vojni se je v svetu in Evropi zgodilo ogromno zločinov, za katere ni nihče odgovarjal. Prav iz tega razloga je dal Branko Soban zbirki intervjujev naslov ‘Zločin brez kazni.’ In opozarja tudi na slovenski primer izbrisanih.
“Slovenija se je ob referendumu in osamosvajanju nenehno sklicevala na nekakšne nove vrednote, a je prav te vrednote pokopala z enim samim zamahom, z izbrisom blizu 26 tisoč ljudi. Dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu sta v ločenih mnenjih jasno zapisala, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, a v Sloveniji ni za izbris odgovarjal še nihče, kar je po mojem mnenju velika napaka našega pravosodja.”
“Žalostno dejstvo slovenskega novinarstva je, da naše medijske hiše ukinjajo dopisništva po svetu. To je umor novinarstva. Zunanje politike ne moreš delati s sedenjem v redakciji in z internetom. Svet je vedno bolj globaliziran, nas pa ni več tam. Postajamo odvisni od informacij, ki nam jih servirajo drugi in jih ne preverjamo.”
Zakaj Snowden ne bo nikoli dobil Nobelove in Saharove nagrade …
Soban že dolga leta poroča iz Sveta Evrope in Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Pospremil je tudi nedavno podelitev nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo je za leto 2013 prejela Malala, pakistanska deklica, ki je preživela atentat.
“Vsekakor si je Malala to nagrado zaslužila, a če bi lahko jaz odločal, bi jo namenil Edwardu Snowdnu. Toda problem je, da Zahod takrat, ko ne more rešiti problema, ki ga je sam zakuhal, poišče žrtev. In to so običajno otroci. Nagrajevanje otrok nenadoma pristane v ospredju, vojna pa ostaja samo dramatična kulisa.”
Politika bi po mnenju Sobana z nagrado Snowdnu opozorila na lastne napake in zato tega ne bo nikoli storila. “To se nenehno dogaja. Vedno vidimo samo žrtve terorja, kar je prav, nikoli pa ne vidimo žrtev vojne. Toda videti moramo tudi tiste žrtve, ki jih mi, kot ameriški zavezniki, posredno tudi sami povzročamo.”
V mestni občini Celje si želijo izboljšati povezanost urbanih območij z njihovim zaledjem in s tem zmanjšati prometne zastoje ter izboljšati kakovost življenjskega prostora v urbanih območjih. Tako so v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v mestu pripravili projekt ureditve mreže kolesarskih povezav. 30 kilometrov novih kolesarskih povezav v Celju z ustrezno servisno opremo bo povečalo število kolesarjev in kot pravi Miran Gaberšek, vodja področja urejanja prometa na Mestni občini, tudi povezalo urbana območja z njihovim zaledjem. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija.
Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, ki po nekaj letih predstavlja drugi duet z Jadranko Juras.
Zgodba o tem, kako je Reginald Dwight postal Elton John. In bil v nekem trenutku večji od legendarnih Beatlov.
Dr. Maša Jazbec je pred kratkim doktorirala pri prof. Hirošiju Išiguru, vodilnem svetovnem strokovnjaku za humanoide. V intervjuju za Frekvenco razlaga o zadnjih trendih v svetovni robotiki, robovih odnosa človek-umetna inteligenca, človekovih in robotskih pravicah ... Tudi o tem, ali bodo njene rodne Trbovlje morda nekoč prvo mesto z robotskimi občani. Pogovor je del serije Vala 202 Quo vadis, človek?! Več na: www.val202.si/frekvencax Pogovarjal se je Luka Hvalc
Tomi Meglič ob 20 obletnici Siddhartinega prvenca ID o spominih, mladosti, naivnosti in vzornikih
Goričko v Prekmurju se že lep čas na različne načine upira izumrtju. Zaraščanju krajine in staranju v občini Šalovci že dobro desetletje uspešno kljubuje eko-socialna kmetija Korenika, na kateri dela skoraj 70 ljudi.
V studio smo povabili skupino mladih snovalcev s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je pred dnevi prejela glavno rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za inovativen proces priprave katalizatorjev. Kot pravijo člani skupine, gre za prebojne raziskave, na podlagi katerih se lahko Slovenija vključi v svetovno tekmo na področju alternativnih virov energije in to tekmo tudi vodimo. Zasnovali so nov katalizator za gorivne celice, ki je učinkovitejši in ugodnejši od obstoječih, ob tem pa so odkrili tudi nov postopek za njegovo izdelavo.
Primož Roglič je na drugem kronometru prepričljivo zmagal in se vodilnemu Italijanu Contiju približal na manj kot dve minuti zaostanka v boju za roza majico.
Evrovizija 2019 - bleščice, spektakel, matrica ... Evrovizija 1993 - orkester, evforija, mavrica. Tako se tistega leta spominja takrat dolgolasi in v mavrični suknjič oblečen Cole Moretti, ki je kot frontman 1X benda prvič zastopal samostojno Slovenijo na Evroviziji v Millstreetu na Irskem. Tih deževen dan se je takrat sicer uvrstil na predzadnje, 22. mesto, a je skladba ostala v zavesti Slovencev. Zdi se, da se z njo poistoveti in si jo vrti vsaka generacije, Cole s skladbo ni nikoli obogatel … je zanj največja nagrada, da je skladba všečna, da jo vsi poznajo in da prikliče spomine na tisto lepo, optimistično obdobje.
Darja Švajger je Slovenijo na Evrosongu zastopala dvakrat. Prvič leta 1995 s skladbo Prisluhni mi zasedla sedmo mesto na Evroviziji v Dublinu, drugič leta 1999 v Jeruzalemu s skladbo For A Thousand Years zasedla 11. mesto. Kakšni so spomini in kakšno je bilo življenje po Evroviziji? Več v pogovoru z Andrejem Karolijem.
Dogodek, ob katerem oboževalcem bleščic, pirotehnike in dima zastane dih, je prišel do finalnega večera. 23 kamer, 11 km kablov je potrebnih, da se dogodek prikrade v vsako evropsko vas. Prizorišče letošnje Evrovizije v Tel Avivu so pripravljali 21 dni, vse skupaj pa bodo podrli v treh dneh. Kar dobra prispodoba za medijski pomp, ki se zgradi okrog festivala, a po njem hitro usahne. Ampak danes so pričakovanja velika, finalni večer naj bi spremljalo več kot 200 milijonov ljudi po svetu, neposredno iz Tel Aviva pa se je pred finalnim večerom oglasil tudi Rok Kužel.
Mitja Peček kliče v Cannes, kjer poteka 72. filmski festival. Z Nino Zagoričnik med drugim o najbolj pričakovanih premierah in stanju filma danes.
Moto »sweat, baby, sweat« že več desetletje predstavlja filozofijo benda Repetitor. S prepletom umazanega seksapila, nebrzdane odrske prezence in neizprosnih zvočnih zidov, ki poslušalcem nabijajo kri po žilah, so si Repetitor prislužili status najbolj glasne rokenrol zasedbe Balkana, za katero glave obrača staro in mlado. Dober glas pa pregovorno seže vzdolž in počez po evropski celini, v Rusijo, na Kitajsko in celo do ušes kanadskih Arcade Fire. Repetitor odlikuje njihova nagonska prvinskost, pankerska surovost, nastopaška neposrednost in izrazna avtentičnost. Klara Zupančič se je pogovarjala s pevcem in kitaristom Borisom Vlastelico, ki v triu z Ano-Marijo Cupin in Mileno Milutinović ustvarja že skoraj 15 let.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov