Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sindrom alu folije - zakaj morajo biti porcije tako velike, da šajtrgo kalamarov vzamemo še za domov, v alu foliji? V nebulozah z Mihijem in poslušalci.
Zakaj morajo biti porcije take, da domov odnesemo še dva kvadratna metra alufolije? Gremo raje h gostincu, ki ima večje porcije, čeprav jih ne moremo pojesti? Zakaj ati rabi pico, ki ima premer večji od koles na avtu?
@toplovodar nikol ne trogamo domov, ker ata Gorenjc in kar smo plačal, bomo tud pojedl! “Tamala, dej sem, kar nis pojedla!” @Val202
— Mateja (@Mat3ja) May 19, 2015
@Val202 Zrezek velikosti skretnega pokrova ravno ustreza. #nebuloze In flancat velikosti podnih (=skedenj, da so vanj zapeljali voz) vrat.
— Igor Lipovšek (@vrssevnik) May 19, 2015
Zadnjič sem dobil na kosilu tako porcijo kalamarov, da žene na drugi strani mize sploh nisem videl. To ni več normalno. #qotd #nebuloze
— Katja Sitar (@katjasem) May 18, 2015
@Val202 Sta dva ekstrema: 1. Ogromne porcije 2. Mini porcije za velik denar #nebuloze
— Andrej Albreht (@dreychee) May 19, 2015
@toplovodar @Val202 manj vrednostni kompleks, ker smo mali rabmo veliko. To je tko k naše hiše “trokatnice”. #nebuloze #samozase
— Dare Markovic Strk (@JazStrk) May 19, 2015
Zato da je sosed fouš, ker vid kako s folijo iz avta stopaš. #nebuloze
— Matej Hočevar (@qwertzr) May 19, 2015
Kaj pa lobiranje proizvajalcev alu folije? #nebuloze @Val202 @toplovodar
— Andrej Albreht (@dreychee) May 19, 2015
Sindrom alu folije - zakaj morajo biti porcije tako velike, da šajtrgo kalamarov vzamemo še za domov, v alu foliji? V nebulozah z Mihijem in poslušalci.
Zakaj morajo biti porcije take, da domov odnesemo še dva kvadratna metra alufolije? Gremo raje h gostincu, ki ima večje porcije, čeprav jih ne moremo pojesti? Zakaj ati rabi pico, ki ima premer večji od koles na avtu?
@toplovodar nikol ne trogamo domov, ker ata Gorenjc in kar smo plačal, bomo tud pojedl! “Tamala, dej sem, kar nis pojedla!” @Val202
— Mateja (@Mat3ja) May 19, 2015
@Val202 Zrezek velikosti skretnega pokrova ravno ustreza. #nebuloze In flancat velikosti podnih (=skedenj, da so vanj zapeljali voz) vrat.
— Igor Lipovšek (@vrssevnik) May 19, 2015
Zadnjič sem dobil na kosilu tako porcijo kalamarov, da žene na drugi strani mize sploh nisem videl. To ni več normalno. #qotd #nebuloze
— Katja Sitar (@katjasem) May 18, 2015
@Val202 Sta dva ekstrema: 1. Ogromne porcije 2. Mini porcije za velik denar #nebuloze
— Andrej Albreht (@dreychee) May 19, 2015
@toplovodar @Val202 manj vrednostni kompleks, ker smo mali rabmo veliko. To je tko k naše hiše “trokatnice”. #nebuloze #samozase
— Dare Markovic Strk (@JazStrk) May 19, 2015
Zato da je sosed fouš, ker vid kako s folijo iz avta stopaš. #nebuloze
— Matej Hočevar (@qwertzr) May 19, 2015
Kaj pa lobiranje proizvajalcev alu folije? #nebuloze @Val202 @toplovodar
— Andrej Albreht (@dreychee) May 19, 2015
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov