Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je z njim pogovoril Andrej Karoli.
Stvari se loteva drugače, tako ustvarjanje primerja z grafiti
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je pogovoril z Andrejem Karolijem.
FatboySlim je kariero začel v skupini Housemartins, kjer je igral predvsem bas kitaro. Sicer je po potrebi sedel tudi za bobne, a pravi, da se ni imel za bobnarja. To so bili namreč časi punk rocka, ko obvladovanje insturmenta ni bilo povsem nujno. Bobnov je imel po treh mesecih dovolj in zamenjal jih je za bas, kar mu je šlo tudi bolje od rok, pa tudi punce naj bi bile bolj prijazne do basistov.
Radio se mu še vedno zdi pomemben medij, saj nima časa raziskovati internetnih postaj. Ob poplavi glasbe na internetu predstavlja tisti filter, ki predvaja najboljše pesmi.
Tako kot če si član skupine, je tudi naloga DJ-ja, da zabava občinstvo in poskrbi za zvočno kuliso preživljanja večera. Sicer za gramofoni oziroma računalnikom uporablja posnetke drugih izvajalcev, a razloži, da gre v tem primeru za drugačen način zabave.
Bobnarji pač tolčejo po stvareh, pevci izkoriščajo oder za izživljanje svojega ega in razgaljanje duše, DJ-ji pa bi radi samo pripravili množico do tega, da je dobre volje in se napleše. Zase pravi, da je bil sicer 20 let v različnih skupinah, a da mu gre vrtenje glasbe bolj od rok in da v tem tudi bolj uživa. Zdi se mu tudi, da gre v njegovem primeru za bolj odkrit način komunikacije, saj ne poskuša doseči drugega, kot da se ljudje zabavajo.
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je z njim pogovoril Andrej Karoli.
Stvari se loteva drugače, tako ustvarjanje primerja z grafiti
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je pogovoril z Andrejem Karolijem.
FatboySlim je kariero začel v skupini Housemartins, kjer je igral predvsem bas kitaro. Sicer je po potrebi sedel tudi za bobne, a pravi, da se ni imel za bobnarja. To so bili namreč časi punk rocka, ko obvladovanje insturmenta ni bilo povsem nujno. Bobnov je imel po treh mesecih dovolj in zamenjal jih je za bas, kar mu je šlo tudi bolje od rok, pa tudi punce naj bi bile bolj prijazne do basistov.
Radio se mu še vedno zdi pomemben medij, saj nima časa raziskovati internetnih postaj. Ob poplavi glasbe na internetu predstavlja tisti filter, ki predvaja najboljše pesmi.
Tako kot če si član skupine, je tudi naloga DJ-ja, da zabava občinstvo in poskrbi za zvočno kuliso preživljanja večera. Sicer za gramofoni oziroma računalnikom uporablja posnetke drugih izvajalcev, a razloži, da gre v tem primeru za drugačen način zabave.
Bobnarji pač tolčejo po stvareh, pevci izkoriščajo oder za izživljanje svojega ega in razgaljanje duše, DJ-ji pa bi radi samo pripravili množico do tega, da je dobre volje in se napleše. Zase pravi, da je bil sicer 20 let v različnih skupinah, a da mu gre vrtenje glasbe bolj od rok in da v tem tudi bolj uživa. Zdi se mu tudi, da gre v njegovem primeru za bolj odkrit način komunikacije, saj ne poskuša doseči drugega, kot da se ljudje zabavajo.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov