Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je z njim pogovoril Andrej Karoli.
Stvari se loteva drugače, tako ustvarjanje primerja z grafiti
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je pogovoril z Andrejem Karolijem.
FatboySlim je kariero začel v skupini Housemartins, kjer je igral predvsem bas kitaro. Sicer je po potrebi sedel tudi za bobne, a pravi, da se ni imel za bobnarja. To so bili namreč časi punk rocka, ko obvladovanje insturmenta ni bilo povsem nujno. Bobnov je imel po treh mesecih dovolj in zamenjal jih je za bas, kar mu je šlo tudi bolje od rok, pa tudi punce naj bi bile bolj prijazne do basistov.
Radio se mu še vedno zdi pomemben medij, saj nima časa raziskovati internetnih postaj. Ob poplavi glasbe na internetu predstavlja tisti filter, ki predvaja najboljše pesmi.
Tako kot če si član skupine, je tudi naloga DJ-ja, da zabava občinstvo in poskrbi za zvočno kuliso preživljanja večera. Sicer za gramofoni oziroma računalnikom uporablja posnetke drugih izvajalcev, a razloži, da gre v tem primeru za drugačen način zabave.
Bobnarji pač tolčejo po stvareh, pevci izkoriščajo oder za izživljanje svojega ega in razgaljanje duše, DJ-ji pa bi radi samo pripravili množico do tega, da je dobre volje in se napleše. Zase pravi, da je bil sicer 20 let v različnih skupinah, a da mu gre vrtenje glasbe bolj od rok in da v tem tudi bolj uživa. Zdi se mu tudi, da gre v njegovem primeru za bolj odkrit način komunikacije, saj ne poskuša doseči drugega, kot da se ljudje zabavajo.
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je z njim pogovoril Andrej Karoli.
Stvari se loteva drugače, tako ustvarjanje primerja z grafiti
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je pogovoril z Andrejem Karolijem.
FatboySlim je kariero začel v skupini Housemartins, kjer je igral predvsem bas kitaro. Sicer je po potrebi sedel tudi za bobne, a pravi, da se ni imel za bobnarja. To so bili namreč časi punk rocka, ko obvladovanje insturmenta ni bilo povsem nujno. Bobnov je imel po treh mesecih dovolj in zamenjal jih je za bas, kar mu je šlo tudi bolje od rok, pa tudi punce naj bi bile bolj prijazne do basistov.
Radio se mu še vedno zdi pomemben medij, saj nima časa raziskovati internetnih postaj. Ob poplavi glasbe na internetu predstavlja tisti filter, ki predvaja najboljše pesmi.
Tako kot če si član skupine, je tudi naloga DJ-ja, da zabava občinstvo in poskrbi za zvočno kuliso preživljanja večera. Sicer za gramofoni oziroma računalnikom uporablja posnetke drugih izvajalcev, a razloži, da gre v tem primeru za drugačen način zabave.
Bobnarji pač tolčejo po stvareh, pevci izkoriščajo oder za izživljanje svojega ega in razgaljanje duše, DJ-ji pa bi radi samo pripravili množico do tega, da je dobre volje in se napleše. Zase pravi, da je bil sicer 20 let v različnih skupinah, a da mu gre vrtenje glasbe bolj od rok in da v tem tudi bolj uživa. Zdi se mu tudi, da gre v njegovem primeru za bolj odkrit način komunikacije, saj ne poskuša doseči drugega, kot da se ljudje zabavajo.
Olimpijske igre v Pekingu so bile zgodovinske. Michael Phelps je z osmimi zlatimi medaljami na enih igrah presegel dosežek Marka Spitza iz leta 1972. Bilo pa je to tudi naše leto, saj je Sara Isaković priplavala prvo olimpijsko medaljo za slovensko plavanje. Uršula Majcen je z junakinjo obudila spomin na 13. avgust pred osmimi leti.
Na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru bo v bazenu nastopila tudi deveterica slovenskih plavalcev in plavalk. Slovenska plavalna odprava je čez lužo odpotovala v torek, zdaj je na zaključnih pripravah v Santosu, v olimpijsko vas pa pride 2. avgusta, plavalni obračuni se bodo začeli štiri dni kasneje. Za 28-letnega Damirja Dugonjiča bodo to tretje olimpijske igre, še pred odhodom v Brazilijo, pa ga je oslabila bakterijska okužba.
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
Neveljaven email naslov