Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss "Fant, pobratim smrti") in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss “Fant, pobratim smrti”) in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
“Pri nas se je govorilo, kako je letina gob po nesreči v Černobilu neverjetno obilna. Na prizorišču smo si nekaj mesecev po nesreči ogledovali javor, ki je imel tako velike liste kot tobak. Hrast je imel neenakomerne liste, nekateri so bili petkrat večji od drugih.”
Novinar Marjan Jerman o obisku Černobila
Anatolij Rižov je nastopil v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss Fant, pobratim smrti. Tolja je bil sicer prvič v Sloveniji že leta 1991, ko je bil star osem let. Skupaj s 100 otroki iz Ovruča, mesta 70 kilometrov od Černobila, je pripotoval v Ljubljano, a moral nazaj domov predčasno, saj se je ravno začela osamosvojitvena vojna.
Drugič se je Tolja v Slovenijo vrnil 20 let pozneje, na predstavitev drugega dela filma, v katerem je predstavljena tudi njegova zgodba. To je seveda zgodba, ki jo je zelo zaznamovala tragedija v bližnjem Černobilu. Čeprav je bil Tolja takrat star šele 5 let, se spomni, da nihče o nesreči ni vedel ničesar
Še nekaj dni po nesreči so v Ovruču priredili koncert ter vsakoletno parado mimo Leninovega spomenika, je pripovedal Rižov, ki je bil leta 2012 gost Marka Vrbiča v oddaji Evropa osebno.
Tolja pravi, da je njegova družina 30 let po tragediji lahko srečna, saj nihče ni resneje zbolel. Mama ima povečano ščitnico, a to je za ženske v tistem delu Ukrajine postalo normalno. Sam zdravstvenih težav doslej ni imel; radiaciji je bil najbolj izpostavljen med svojim desetletnim službovanjem v vojski, ko je na kontaminiranih ozemljih s kolegi meril stopnjo radiacije. In za to dobil mesečni dodatek k plači – 20 centov. Za kar v Ovruču lahko dobiš le kavo.
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss "Fant, pobratim smrti") in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss “Fant, pobratim smrti”) in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
“Pri nas se je govorilo, kako je letina gob po nesreči v Černobilu neverjetno obilna. Na prizorišču smo si nekaj mesecev po nesreči ogledovali javor, ki je imel tako velike liste kot tobak. Hrast je imel neenakomerne liste, nekateri so bili petkrat večji od drugih.”
Novinar Marjan Jerman o obisku Černobila
Anatolij Rižov je nastopil v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss Fant, pobratim smrti. Tolja je bil sicer prvič v Sloveniji že leta 1991, ko je bil star osem let. Skupaj s 100 otroki iz Ovruča, mesta 70 kilometrov od Černobila, je pripotoval v Ljubljano, a moral nazaj domov predčasno, saj se je ravno začela osamosvojitvena vojna.
Drugič se je Tolja v Slovenijo vrnil 20 let pozneje, na predstavitev drugega dela filma, v katerem je predstavljena tudi njegova zgodba. To je seveda zgodba, ki jo je zelo zaznamovala tragedija v bližnjem Černobilu. Čeprav je bil Tolja takrat star šele 5 let, se spomni, da nihče o nesreči ni vedel ničesar
Še nekaj dni po nesreči so v Ovruču priredili koncert ter vsakoletno parado mimo Leninovega spomenika, je pripovedal Rižov, ki je bil leta 2012 gost Marka Vrbiča v oddaji Evropa osebno.
Tolja pravi, da je njegova družina 30 let po tragediji lahko srečna, saj nihče ni resneje zbolel. Mama ima povečano ščitnico, a to je za ženske v tistem delu Ukrajine postalo normalno. Sam zdravstvenih težav doslej ni imel; radiaciji je bil najbolj izpostavljen med svojim desetletnim službovanjem v vojski, ko je na kontaminiranih ozemljih s kolegi meril stopnjo radiacije. In za to dobil mesečni dodatek k plači – 20 centov. Za kar v Ovruču lahko dobiš le kavo.
Onkologinja Ana Lina Vodušek razmišlja o delu in življenju v času epidemije.
Vlado Kreslin in Šajeta (Dražen Turina) sta leta 2008 izdala skladbo Rulet. Že nekaj let se nista srečala, zato ju je k meddržavnemu glasbenemu pogovoru povabil Andrej Karoli. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji se vrstijo koncerti na balkonu, glasbeniki se snemajo in ustvarjajo na daljavo, prek videoprenosa. Vlado Kreslin se je z balkona oglasil že približno štiridesetkrat.
Letos dan Zemlje (22. april) na svetovni ravni zaznamujemo že 50. leto zapored. Vse skupaj se je namreč začelo na začetku 70. let prejšnjega stoletja z mirnim protestnim pohodom več milijonov ljudi v številnih ameriških mestih, ki so opozarjali na to, da kot človeštvo škodujemo našemu planetu s številnimi nečednimi praksami in da moramo svoje navade čim prej spremeniti. Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.
Andrej Karoli se pogovarja s Tomijem in Boštjanom Meglič, bratoma, ki že dve desetletji ustvarjata in nastopata v zasedbi Siddharta. Boštjan pravi, da so starši zdaj doma deloma prevzeli vlogo učiteljev. In čeprav je časa več, to še ne pomeni, da tudi ustvarjajo več. “Navdih je ves čas prisoten, črne luknje takisto,” pravi Tomi.
Profesor doktor Lovrenc Lipej je morski biolog, predavatelj in znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran.
Pogovor z generalnim direktorjem FURS Petrom Jenkom o deležu samozaposlenih, ki so se odločili za pridobitev izredne pomoči, morebitnih težavah pri njenem pridobivanju in dokazovanju upravičenosti
Bogdan Novak se je rodil leta 1944 v Murski Soboti, a se je že pri treh letih preselil v Ljubljano. To ni bila ravno njegova odločitev, saj je bil še mlado dete, a je kljub temu ostal v njej. Njegovo najbolj znano delo je družinska saga Lipa zelenela je v dvanajstih romanih. Za mladino je med drugim ustvaril zbirko Zvesti prijatelji, v kateri je tudi povest Bela past. Ta govori o skupini tabornikov, ki med snežno nevihto ostanejo ujeti v koči v dolini Triglavskih jezer. Eden od vpletenih v to zimsko karanteno je o dogajanju posnel podkast.
Z Anžetom Tomičem o razlikah med tablico in e-bralnikom, prednostih in slabostih različnih ponudnikov in njegovih izkušnjah.
Kaj v teh svetuje komik, voditelj, predvsem pa kulinarični mojster Boštjan Napotnik?
Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.
Boštjan Gorenc - Pižama na svojstven način predstavlja izbrana dela naših največjih pesnikov in pisateljev iz varnega zavetja svojega doma
V času, ko ne moramo potovati, se sprehajati, obiskati koncerta, plavati, pobegniti, je edini svet v katerega se lahko na potep odpravimo tisti, ki ga ustvarjajo knjige. In čeprav so te dni vse knjižnice po Sloveniji zaprte, knjižničarski delavci niso pozabili na nas. Vsaka knjižnica se na svoj način trudi, da bi se približala svojim domačim knjižnim moljem. Knjižničarji so seveda najbolj ustrežljivi do študijskega gradiva, ki ga pošiljajo po pošti, v nekaterih knjižnicah pa je možen tudi prevzem pred vhodnimi vrati. Na primer v Škofji Loki, kjer je po novem na voljo tudi izposoja knjig za osnovnošolce. Na spletni strani Mariborske knjižnice lahko najdemo različne pravljice za najmlajše v zvočni obliki. Knjižnica Sežana in njene podružnice Kozina, Divača in Komen pa z današnjim dnem spet začenjajo posojo vseh knjig, ne le študijskih, a zgolj s predhodnim naročilom in s seveda, upoštevanjem vseh koronskih navodil. Veliko knjižnic po Sloveniji pa se je odločilo dneve popestriti najstarejšim občanom. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja je zanje začela izvajati brezplačno izposojo knjižnega gradiva z dostavo na dom. Sprva so dostavo predvidevali samo ob torkih in četrtkih, a so zaradi izjemnega povpraševanja na terenu vsak dan … o podrobnostih z vodjo Ankaranske knjižnice Tanjo Prevolšek Pajer.
Ker se pogovarjamo in študiramo na daljavo, lahko tudi izobraževalni sistem opazujemo in ocenjujemo z distance. Z dvema dijakoma in dvema študentoma razpravljamo o trenutnem položaju, o fleksibilnosti šolskega sistema, negotovosti, v kateri so se znašli, in sistemu nasploh.
Kolesarska sezona že dober mesec dni miruje in v tam času, so bile odpovedane ali prestavljene tako rekoč vse dirke na letošnjem koledarju. Mednarodna kolesarska zveza bo reševala največje dirke, tako je v tem tednu že začrtala koledar največjih prireditev. Konec avgusta naj bi se začela dirka po Franciji, v začetku oktobra dirka po Italiji, vmes naj bi bilo svetovno prvenstvo, za konec sezone pa še dirka po Španiji. Nekam vmes bo treba stlačiti še največje enodnevne klasike, torej spomladanske klasike v jeseni. Za komentar številnih zanimivih vprašanj, ki se ta hip porajajo ob reševanju kolesarske sezone, je Igor Tominec poklical komentatorja Martina Hvastijo.
Gost v Nedeljskem športnem popoldnevu je bil škotski športni novinar BBCja Chirs McLaughlin, ki je v pogovoru z Aljažem Golčerjem razkril stanje na otoku. Pogovor je tekel o stanju v nogometnih klubih, odzivih javnosti in prilagoditvi trenutni situaciji in ukrepom. Škotska je dežela golfa zato tudi sogovornik težko pričakuje prve turnije ob umiritvi situacije.
Ena od gospodarskih dejavnosti, ki deli usodo spopadanja s koronavirusom, je letalski promet. Z izjemo tovornih, so skoraj vsa potniška letala po svetu prizemljena, nebo nad nami je brez značilnih kondenzacijskih sledi, daljša potovanja bodo morala počakati na boljše čase. Eden redkih pilotov, ne samo slovenskih, ampak nasploh, ki tudi v teh dneh opravljajo poklic pilota v potniškem prometu, je Aleš Maraž iz Šempetra pri Gorici. Vrsto let je služboval pri nekdanji Adrii Airways, lani pa se je, v želji, da bi letel po celem svetu, zaposlil pri portugalski družbi HiFly, ki se ukvarja z medcelinskimi čarterskimi poleti. Je kapitan na letalu Airbus 340. V zadnjih tednih leti predvsem med Združenimi Arabski Emirati in Avstralijo, kamor ga je poklical Sandi Škvarč, ki ga je v preteklosti kot novinar spremljal tudi po športni plati. Aleš Maraž je namreč svojo letalsko pot začel kot jadralni pilot, večkrat je bil državni prvak in tekmoval na svetovnih prvenstvih. Tudi o tem v pogovoru.
Že drugi mesec se po vsem svetu trudimo, da bi se čim bolj izogibali stikom, poslušamo napotke, kako razkuževati prostore in kako se vesti na prostem. Že dva meseca smo v pandemiji širjenja koronavirusne bolezni, za upočasnitev njenega prenosa pa je tako večina prebivalcev zaprta v svojih domovih, v karanteni. Družabnost je zamenjala osama, srečanja tako potekajo le na družabnih omrežjih. A primer samoosamitve ni lasten le ljudem, ampak tudi živalim. Ko na primer zboli član določene živalske skupnosti, je fizično distanciranje nujno, da se bolezen preneha širiti, pravi biologinja in raziskovalka z univerze Virginija Tech v Združenih državah Amerike dr. Dana Hawley, ki preučuje vedenje živali ob prisotnosti nalezljivih bolezni. Več pa v pogovoru z Majo Stepančič.
Boris Cavazza in Mark Jacob Cavazza – Vazz pripovedujeta o glasbi in ustvarjanju dveh različnih generacij. Mlajši pravi, da je bila prva muzika tista, ki so jo poslušali starši: “V spominu imam dobre plate, na primer Buena Vista Social Club.” O stanju kulture in duha, o hitri produkciji glasbe in njeni vlogi klepetata z Andrejem Karolijem v medgeneracijskem (glasbenem) pogovoru.
Dober mesec dni je odkar smo dobili novo vlado, ki jo je sestavil Janez Janša. Delo v tem času so seveda zaznamovali ukrepi za zajezitev novega korona virusa, no manj pozornosti pa je vzbudilo več zamenjav na pomembnih položajih, nekatera stališča, ki Slovenijo postavljajo v nekoliko drugačen evropski kontekst in nenazadnje tudi odpiranje ideoloških tem. Za komentar političnega dogajanja v zadnjem mesecu dni je Boris Žgajnar govoril z novinarjem aktualno politične redakcije Radia Slovenija, Tomažem Celestino.
Miha Guštin (Gušti) in sin Kris Guštin (Joker Out) pripovedujeta o ustvarjanju in življenju pod eno streho. Razmišljata tudi o kulturi v koronačasu.
Neveljaven email naslov
