Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
“Ta pravljica za odrasle, kot jo poimenuje Anuška Delić, se mi zdi super za počitniško čtivo, ker te res potegne v dogajanje.”
Mesto sanjajočih knjig je že tretje delo iz serije knjig o fantazijski deželi Zamoniji. To deželo poznamo iz dela 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca (2000) ter Moersovega drugega romana Rumo & Čudeži v temi (2009).
“Odlična za ležerno branje, ki pa ni pogrošno. Odličen roman, zgodba čisto prevzame, na trenutke strašljiva, zelo zabavna, čisti užitek za branje.”
Zgodba reptila, kot mu reče Anuška – lintverna Blagoradu Basnodolskega nas popelje na pot skozi mesto sanjajočih knjig Bukvane, v katerem mrgoli nenavadnih bitij in prigod. Avtor svoja dela ilustrira sam in tudi zato knjiga pritegne.
“Prevod je odličen.”
Knjigo je mojstrsko prevedla Stana Anželj.
“Je kar »špeh«, čez 400 strani ima. Jaz sem jo prebrala na dušek, no 450 strani na dušek pomeni branje več dni.”
“Seveda je prostor tudi za razmišljanje saj vsebuje veliko referenc na avtorje književnosti in literarne teorije. Vredno jo bo še enkrat prebrati.”
Tako kot je vredno še enkrat prebrati novinarsko raziskovalno delo Anuške Delić. V zadnjem času je razkrivala panamske dokumente, hobotnice ter skrite mreže očitno ujetih vidnejših nosilcev moči v naši državi ali z njimi tesno povezanimi guruji denarja, ki so na naslov DURS-a pozabili poslati pozdrave iz morja. Velika zgodba in zmaga za novinarstvo se je zgodila ravno z njeno oprostitvijo v sodnem pregonu zaradi domnevne objave tajnih podatkov Sove.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
“Ta pravljica za odrasle, kot jo poimenuje Anuška Delić, se mi zdi super za počitniško čtivo, ker te res potegne v dogajanje.”
Mesto sanjajočih knjig je že tretje delo iz serije knjig o fantazijski deželi Zamoniji. To deželo poznamo iz dela 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca (2000) ter Moersovega drugega romana Rumo & Čudeži v temi (2009).
“Odlična za ležerno branje, ki pa ni pogrošno. Odličen roman, zgodba čisto prevzame, na trenutke strašljiva, zelo zabavna, čisti užitek za branje.”
Zgodba reptila, kot mu reče Anuška – lintverna Blagoradu Basnodolskega nas popelje na pot skozi mesto sanjajočih knjig Bukvane, v katerem mrgoli nenavadnih bitij in prigod. Avtor svoja dela ilustrira sam in tudi zato knjiga pritegne.
“Prevod je odličen.”
Knjigo je mojstrsko prevedla Stana Anželj.
“Je kar »špeh«, čez 400 strani ima. Jaz sem jo prebrala na dušek, no 450 strani na dušek pomeni branje več dni.”
“Seveda je prostor tudi za razmišljanje saj vsebuje veliko referenc na avtorje književnosti in literarne teorije. Vredno jo bo še enkrat prebrati.”
Tako kot je vredno še enkrat prebrati novinarsko raziskovalno delo Anuške Delić. V zadnjem času je razkrivala panamske dokumente, hobotnice ter skrite mreže očitno ujetih vidnejših nosilcev moči v naši državi ali z njimi tesno povezanimi guruji denarja, ki so na naslov DURS-a pozabili poslati pozdrave iz morja. Velika zgodba in zmaga za novinarstvo se je zgodila ravno z njeno oprostitvijo v sodnem pregonu zaradi domnevne objave tajnih podatkov Sove.
Nevroznanstvenik z liverpoolske univerze Johna Mooresa dr. Francis McGlone raziskuje dotikanje in občutenje. Pravi, da postajamo vse manj dotikajoča se družba. Zapostavljanje otrok in bližnjih z odrekanjem dotikanja lahko pomeni odsotnost empatije in nenormalne odnose med posamezniki. Na ugoden dotik in objem se namreč odziva živčevje v koži, ki sproža nagrajevalni mehanizem – impulz, ključen za razvoj možganov.
Za obiskovalce festivala Exit se je konec tedna začel že včeraj, prvi festivalski dan je privabil 44.000 ljudi. Salvino je na Exit prišel s Kajmanskih otokov, najbolj se veseli koncerta Ziggyja Marleyja. Neposredni prenos koncerta Ziggyja Marleyja na Val 202 ob 22.30
Knjiga ali e-knjiga? Beletrinin sodelavec za e-knjigo Matic Razpet pravi oboje.
Festivalska 202 ekipa v Novem Sadu spremlja Exit 2018. Do nedelje na Valu 202 prenosi koncertov, zanimivi intervjuji in svetovne glasbene zvezde! Jernej, Gašper, Jan in Maruša bodo do nedelje poskušali ubesedit Instagram fotografije približno 50.000 mladih. Toliko ljudi v zadnjih letos obišče festival Exit na Petrovaradinski trdnjavi v Novem Sadu!
Poletje je čas, ko si številni spočijejo od vsakdanjih obveznosti in dajo možgane na off, noge pa v zrak. Pripeka nas že pregovorno bolj utrudi, zato je dopust po celoletnem delu še kako dobrodošel. A vsi bi se verjetno strinjali z mano, da je ta vedno prekratek. Ko se imate dobro, bi to pač radi nadaljevali. A po dveh tednih, mogoče treh – če imate srečo – boste spet na mestu, ki vam je omogočilo, da ste se na dopust sploh odpravili. Razen če si omislite službo, ki jo lahko opravljate od koder koli. To je storil Danec Palle Bo, ki je prodal svoje imetje in zapustil državo, da bi spoznal nove kulture. Z veseljem se je odpovedal lagodnemu življenju, ki ga je imel pred potovanjem. Sicer mu včasih pade na misel ideja, da bi se ustalil, predvsem ker si želi svoj prostor, mogoče bi rad kdaj pogledal na steno in tam videl fotografije svoje družine, a se takoj pomiri, ko ugotovi, kakšen privilegij ima, da ga v svoja domovanja spustijo popolni tujci. Pogosto namreč prenoči kar na kavču, v angleščini temu pravimo “couchsurfing”, in uživa v zgodbah zanimivih lokalnih prebivalcev.
Dušica Kunaver je publicistka, upokojena profesorica angleščine in ruščine. Kot zbiralka ljudske dediščine ter kot avtorica ali soavtorica je izdala več kot devetdeset knjig o slovenskem ljudskem izročilu, anglistiki, pedagogiki pa tudi o alpinizmu. Čeprav se je lani pri njeni starosti prva številka spremenila v osem, je gospa Dušica Kunaver še vedno dejavna in veliko predava. Druženje z njo je zaradi njenega načina pripovedovanja in znanja vedno posebno.
V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Lutke v maskah, ki zaobjema izjemni 35 letni opus Eke Vogelnik na področju gledališke, televizijske in literarne likovnosti.
Pevec in tekstopisec Aleksander Raztresen priporoča album Noonday Dream britanskega glasbenika Bena Howarda.
Pravnica na področju človekovih pravic, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katerina Bervar Sternad se med drugim zavzema za aktivno državljanstvo mladih. Z vzgojo za aktivno državljanstvo pa je povezan tudi njen knjižni namig.
Hipsterji, punkerji, fejmiči in ljubitelji narodnozabavne glasbe: zakaj prav vsi nosijo majico z logotipom rockovske zasedbe Guns N’ Roses, pa je morda niti ne poznajo? Je upor, da nosiš nekaj, s čimer se ne moreš identificirati? Ali je upor prav to, da se z nečim lahko povežeš? Kaj pa nogavice v sandalah, nekaj, čemur smo včasih zaničevalno rekli, da je češko … O tem z mladimi in nekoč mladimi!
Damjan Bizilj je tour manager svetovno znanega DJ Umeka. To v prevodu pomeni, da z Urošem poletje preživljata v dvoje.
Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki ima le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.
Računalniške igre so super zabava, lahko so pa tudi zelo resna služba. Prinašajo tekmovanja na visoki ravni, milijonske vložke in izkupičke. O računalniških igrah razpravljajo: Sergej Hvala, igralec in ustvarjalec videoiger; Mihael Mehle, profesionalni igralec videoiger, ki živi in igra v Berlinu; Samo Zavašnik in Nuša Klepec iz društva, ki promovira elektronske športe v Sloveniji. Foto: Sergey Galyonkin (Flickr)
Ko ga je mama po končani uzbeški osnovni šoli z ruskim programom vprašala, ali si želi izobraževati v tujini, je odgovoril pritrdilno. Akmal Alikhujaev razlaga, da je mamo Slovenija prepričala zaradi kakovostnega izobraževalnega sistema in varnosti. Vpisala ga je na II. gimnazijo Maribor. Dijak po dveh letih govori slovensko, obvlada še tri druge jezike, sodeluje v debatnih krožkih in pozorno spremlja aktualno politično dogajanje.
Umetnostna zgodovinarka Beti Žerovc priporoča delo o igralki Mariji Veri ter zgodovinsko študijo o kulturnopolitičnih razhajanjih v Sloveniji med svetovnima vojnama
Tina Nagode je inštruktorica matematike, ki v tem trenutku pomaga vsem, ki so v krizi. Pravi, da učenci pričakujejo hitro rešitev, v enem dnevu bi radi konzumirali znanje matematike, ki ga niso usvojili celo leto. “Neverjetno je, koliko znanja je učenec sposoben konzumirati v enem dnevu!” Pedagoški psiholog dr. Drago Žagar razlaga, da želimo vsi oblikovati pozitivno samopodobo, zato sebi pripisujemo uspehe, neuspehe drugim. “Slabe volje je bil učitelj, imel sem smolo … Uspehe pripisujemo sebi, a ne zmeraj. Če začne človek doživljati neuspehe, se vzorec obrne: začne neuspehe pripisovati sebi in uspehe drugim.”
28-letna Brigita Šušteršič in 27-letni Kristjan Erdeljc sta se kmalu po rojstvu prvega otroka iz Ljubljane preselila na Goričko. Zdaj že pet let v sožitju z nekaj pujsi, kurami, racami in mačkami živijo na urejeni večji parceli z več vrtovi, sadovnjakom in nasadom leske.
Izpostavljamo mlade, ki izstopajo z izvirnostjo, razmisleki, uspešnostjo, zagnanostjo, drugačnostjo. Mojmir Šiftar, Ljubljančan prekmurskih korenin, združuje vse našteto. Ambiciozen mladenič je na prestižnem tekmovanju San Pellegrino Young Chef 2018 dosegel drugo mesto, tradicionalne koline je preselil na vrhunski krožnik. Zgodbo in recept je pripravljal šest mesecev.
Marko Pogačnik, kipar, ki je med drugim oblikoval tudi slovenski državni grb in je eden od soustanoviteljev umetniške skupine OHO, ki je delovala v letih od 1966 do 1971, bo letos po 53 letih spet razstavljal v domačem Kranju. Leta 1965 je namreč imel tri razstave, od katerih sta bili dve zaprti. Konflikt je bil tako močan, da po teh dogodkih tam ni več nastopil. Letos pa lahko njegovi razstavi v Galeriji Prešernovih nagrajencev in v Galeriji Prešernove hiše obiščete vse do 29. avgusta. Marko Pogačnik je letos izdal tudi knjigo z naslovom Slovenija čudežna, v kateri boste našli še več podobnih namigov, kot je ta, ki ga je Veroniki Gnezda zaupal Unescov umetnik za mir.
Neveljaven email naslov